Menu Item
Svet guvernerjev Evropske centralne banke je potrdil nov, že deveti dvig obrestnih mer v zadnjem letu. Zvišale se bodo za 0,25 odstotne točke. "Inflacija se znižuje, a še vedno kaže, da bo predolgo ostala previsoka," je centralna banka zapisala v pisni obrazložitvi dviga. Finančne analitike pa zanima, ali je ta dvig tudi zadnji. S tem, ko se vrstijo podatki o ohlajanju gospodarstva, se namreč krepijo ugibanja, ali bi lahko ECB vsaj začasno ustavila dvigovanje obrestnih mer. "Odprti smo tako za nove dvige obrestnih mer kot za premor," je po seji sveta dejala predsednica ECB Christine Lagarde.
Evropska centralna banka (ECB) s hitrim dvigovanjem obrestnih mer – v enem letu so se dvignile za štiri odstotne točke in so trenutno najvišje v 22 letih – zaustavlja posojilno in tudi gospodarsko aktivnost v evrskih državah.
Centralna banka je včeraj objavila podatek, da se je junija letna rast obsega posojil podjetjem v evrskem območju znova upočasnila, in sicer z majskih štirih odstotkov na tri. Že dan prej pa je objavila izsledke ankete med bančniki, ki kažejo, da se je povpraševanje podjetij po posojilih v drugem četrtletju zmanjšalo za 42 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. S tem je najmanjše v dveh desetletjih, odkar ECB izvaja anketo (v njej trenutno sodeluje 158 evrskih poslovnih bank). Upad je precej večji od pričakovanj bank, je še sporočila ECB.
Tudi vrednosti indeksa nabavnih menedžerjev PMI se zmanjšujejo, predvsem za predelovalno industrijo, kjer je vrednost najnižja v zadnjih treh letih.
V NLB opažajo, da so podjetja bolj zadržana, predvsem pri odločitvah za dolgoročne naložbe. Konkretnejših podatkov zaradi borznih pravil sicer ne razkrivajo. Kot pravijo, pa je na drugi strani trenutna knjiga naročil v slovenskem gospodarstvu še vedno relativno polna, kar v banki pripisujejo predvsem fleksibilnosti in razpršenosti slovenskega gospodarstva. “Se pa zna v jesenskih mesecih spremeniti,” ocenjujejo.
Igor Masten, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in član Strateškega sveta za makroekonomska vprašanja, na vprašanje, kateri del gospodarstva bo najprej oziroma najbolj občutil zategovanje denarne politike, odgovarja, da bo učinek večji v podjetjih, ki so bolj odvisna od zunanjega financiranja.
A poudarja, da je to za podjetja manj pomembno kot negativen vpliv, ki ga ima na ekonomsko aktivnost nadpovprečno visoka inflacija prek zniževanja konkurenčnosti.
Nad trdovratno inflacijo z novim dvigom
Svet guvernerjev je na današnjem zasedanju potrdil 0,25-odstotni dvig ter s tem sledil včerajšnjemu dvigu ameriške centralne banke Fed.
Dvig je pričakovan. Inflacija v evrskem območju je bila namreč junija najnižje po lanskem januarju, a na še vedno previsokih 5,5 odstotka (v Sloveniji pa 6,6 odstotka). Cilj ECB je, da bi evrsko inflacijo srednjeročno vrnila na optimalna dva odstotka. Ključen izziv ostaja še vedno zelo visoka jedrna inflacija, torej rast cen, očiščena učinkov podražitev hrane in energije. Ta je bila junija v evrskem območju 6,8-odstotna.
V izjavi za javnost je ECB navedla, da se je za nov dvig odločila, ker se inflacija znižuje, a še vedno kaže, da bo predolgo ostala previsoka. Čeprav tudi evrska centralna banka ugotavlja, da so se pogoji financiranja zaostrili in vse močneje dušijo povpraševanje, kar je “pomemben dejavnik pri doseganju inflacijskega cilja”, obenem ponavlja trdno zavezo k “pravočasnem” povratku inflacije na optimalna dva odstotka. Opozarja tudi na še vedno visoko jedrno inflacijo. Njeno gibanje bo eden od dejavnikov pri odločitvah za nadaljnje dvige.
“Odprti smo tako za nove dvige obrestnih mer kot za premor,” je po seji sveta dejala Christine Lagarde.
Jastrebi bolj previdni
Reuters je poročal, da je septembrski dvig pod vprašajem, ker so tako nakazali nekateri guvernerji, ki so tradicionalno člani tabora jastrebov. Ti se zavzemajo za restriktivno monetarno politiko in so do zdaj podpirali nadaljnje dvigovanje obrestnih mer.
Nizozemski guverner Klaas Knot, eden od jastrebov, je pred desetimi dnevi dejal, da je julijski dvig nujen, septembrski pa “možen, a ne gotov”.
V taboru golobov, privržencev bolj mehke denarne politike ECB, pa so kritični do ukrepov evrske centralne banke, češ da ne delujejo.
Predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni je tako nedavno v domačem parlamentu dejala, da bi se lahko izkazalo, da je zdravilo slabše kot bolezen. Dodala je, da je prav, da se odločno borimo proti inflaciji, a da serijski dvigi obrestnih mer niso videti kot povsem prava pot. “Težko se je izogniti pomisleku, da je serijsko dvigovanje obrestnih mer bolj škodljivo kot sama inflacija.”
Slovenski guverner Boštjan Vasle je pred desetimi dnevi dejal, da bodo verjetno potrebni nadaljnji dvigi, dokler se ne začne zmanjševati tudi jedrna inflacija. Gospodarstvo je po njegovi oceni “presenetljivo odporno”. Ponovil je, da je za učinkovit boj proti inflaciji ključna usklajenost ukrepov denarne in fiskalne politike.
“Samo umirjanje gospodarske rasti je premalo”
Masten pričakuje, da si bo ECB privoščila premor, saj je zanjo zadnja leta značilna precej golobja drža. “Možna je zaustavitev zaradi nagnjenosti k ohlapni politiki,” pravi ekonomist. A to po njegovi oceni pomeni tudi, da bo kasneje morala obrestne mere dvigniti za 0,25 odstotne točke več, kot bi bilo treba, če bi to naredila že septembra.
Dodaja, da je inflacija danes v večini previsoka prav zaradi ECB in preveč ohlapne denarne politike, ki je trajala do nedavnega. “Samo umirjanje gospodarske rasti je premalo za trajno znižanje inflacije do točke, ko se ta ne prenese v inflacijska pričakovanja, ravno tako pa je stanje na trgu dela tisto, ki ne upravičuje zaustavitve dvigov.” Brezposelnost v evrskem območju ostaja na zgodovinskem dnu, junija je bila 6,5-odstotna.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
