Pri nas hitro rast cen energentov ponekod občutijo uporabniki daljinskega ogrevanja. Tudi podjetja, ki niso pravočasno zakupila energentov, bodo prihodnje leto plačevala dvakrat višji račun kot letos. Večji industrijski porabniki in tudi trgovci z elektriko se rešujejo z zakupi. Ponekod po Evropi je energetska kriza medtem že izzvala intervencije države, članice odpirajo razpravo v Bruslju o morebitnih nadaljnjih ukrepih na ravni Unije.
Cene elektrike v Evropi navzgor porivajo predvsem emisijski kuponi, ki dražijo elektriko, proizvedeno iz fosilnih goriv, cene zemeljskega plina pa močno povpraševanje v Aziji, zastoji pri dobavah ruskega plina v Evropo ter tudi mrzla pretekla zima, ko so dobavitelji dodobra izčrpali zaloge.
Končne cene energije so se po podatkih evropskega statističnega urada Eurostata septembra na letni ravni povišale za 17,4 odstotka. Pri nas imamo podatke za prvih osem mesecev: cene so bile v povprečju za 6,7 odstotka višje kot lani, a v povprečju primerljive s tistimi iz leta 2019.
A v zadnjih mesecih spremljamo strmo rast cen plina in elektrike na svetovnih borzah. Te bi se lahko, kot izhaja iz odgovorov trgovcev z energijo, v končnih cenah odrazile z zamikom – veliko jih ima namreč z dobavitelji sklenjene pogodbe o zakupu in vnaprej dogovorjeno ceno.
Z zakupi zajezili posledice
V Elektro energiji, ki je družba Elektra Ljubljane za prodajo električne energije in servisira 140 tisoč strank, pravijo, da so se v zadnjem letu cene električne energije podvojile. Kljub temu letos niso dvigovali cen za končne uporabnike. Dodaten strošek dviga nabavnih cen elektrike so omilili z optimizacijo pri postopku zakupa elektrike, so nam pojasnili in dodali, da vsaj do konca leta ne predvidevajo dviga.
V Gen-I, ki imajo v lasti ponudnika plina Poceni plin, podobno povedo za zemeljski plin. Pravijo, da letos ne načrtujejo dviga cen za gospodinjstva, saj so pravočasno zakupili potrebne količine, zato “so trenutne cene še vedno vzdržne”. Njihova redna cena je enaka od leta 2016, za tiste, ki so pripravljeni skleniti enoletni dogovor, je v času akcijskih ponudb še nekoliko nižja.
Smo pa na drugi strani že priča višjim cenam daljinskega ogrevanja. Cene daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki so bile sicer prej po podatkih agencije za energijo med nižjimi v državi, so se poleti dvignile za tretjino, RTV Slovenija je sredi septembra poročala o petodstotnem dvigu cen v Mariboru, medtem ko so se cene v Ljubljani po lanskem znižanju vrnile na raven pred epidemijo.
Manjši trgovec odpoveduje pogodbe
Tisti trgovci, ki niso pravočasno zakupili količin, se lahko znajdejo v velikih težavah, saj je razlika med visokimi nabavnimi cenami in prodajnimi cenami, določenimi v pogodbah s kupci, vse večja. Finance danes poročajo, da je Elektro prodaja iz Šentjurja, manjši trgovec z elektriko, začel “zaradi spremenjenih okoliščin na trgu” odpovedovati pogodbe nekaterim kupcem.
Regis Duvignau/REUTERS
Zemeljski plin je v Sloveniji vse bolj priljubljen. Lani je po podatkih gospodarsko-interesnega združenja distributerjev zemeljskega plina dosegla rekordnih 3.621 gigavatnih ur (GWh), kar je 1,9 odstotka več kot prehodno leto. Cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce so sicer pri nas precej nižje kot pred desetletjem. Medtem ko so takrat znašale tudi po sedem do deset centov za kilovatno uro, so se zadnje leta ustalile pri pet do šest centov, kažejo podatki statističnega urada. Ali bo trenutna energetska kriza obrnila trend?
Dvakrat višje cene na položnicah
Tudi v podjetjih, kjer praviloma zakupujejo energijo za vsaj leto dni vnaprej, so se nekateri pravočasno odzvali in zakupili potrebne količine, da lahko še nekaj časa mirno spremljajo dogajanje na energetskem trgu.
Po besedah glavnega analitika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojana Ivanca je približno 60 odstotkov velikih porabnikov glavnino nakupov za prihodnje leto že opravilo (nekateri že v prvi polovici leta).
“Manjši in srednji porabniki pa so se celotno leto spopadali z naraščajočimi cenami dobav za naslednje leto in celotnega nakupa še niso opravili.” In ti so zdaj v težavah, pravi. Povprečna cena nakupa enote plina ali elektrike z dobavo za naslednje leto bo v povprečju še enkrat višja kot letos.
V Talumu se rešujejo z zakupi
To je problem za energetsko intenzivna podjetja – ker pri svoji dejavnosti porabijo več električne energije, ta predstavlja tudi večji delež stroškovne cene in vsako spremembo v ceni bolj občutijo. Tak primer je na primer kidričevski proizvajalec Talum, ki proizvaja izdelke iz aluminija, pa tudi na primer papirna in jeklarska industrija.
V Talumu, ki mu strošek energije pomeni med 20 in 25 odstotki celotnega stroška materiala, so elektriko za letos zakupili že pred nekaj leti. Tudi za naprej jo kupujejo po delih, v terminih, ko so cene najugodnejše. Pri tem si pomagajo s simulacijskimi modeli. Tudi pri nabavi zemeljskega plina izvajajo strategijo razpršene nabave. “Določene količine plina imamo zakupljene že za leto 2024.”
Ivanc iz GZS pravi, da pri energetsko intenzivnih panogah delež stroška energentov znaša šestino celotne prodaje, kar je osemkrat več kot pri povprečnem podjetju v Sloveniji. “Navedena podjetja bodo v večji meri utrpela breme višjih cen energentov,” meni sogovornik.
BOBO
Ogrevanje se je ponekod že podražilo. Med največjimi skoki cen je najverjetneje tretjinska podražitev cen daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki so bile sicer prej med nižjimi v državi.
Drugim podjetjem stroški energentov pomenijo v povprečju približno dva odstotka prodaje. “Če upoštevamo še podatek, da povprečno ustvarijo tri odstotke prodaje dobička, podvojitev cen ob nespremenjeni prodaji pomeni, da bi se dobiček zmanjšal za dve tretjini.”
Podjetja poskušajo to pretopiti v višje prodajne cene, kar pa traja vsaj nekaj mesecev. Ivanc meni, da bodo višje cene energentov pritisnile na dobičke. “Bruto dodana vrednost se bo prihodnje leto vsekakor znižala, in sicer za 0,5 do 0,7 odstotne točke. Na prvi pogled to ni videti veliko, vendar to pomeni zmanjšanje dobička za šestino,” opozarja Ivanc.
Francija zamrznila cene
V nekaterih državah je stanje tako resno, da vlade posegajo v tržno določanje cen. Tako je Francija (oziroma njena agencija za energijo) že zamrznila rast cen zemeljskega plina in elektrike za letošnje in prihodnje leto. Prejšnji teden je napovedala tudi, da bo 580 milijonov evrov namenila za 5,8 milijona najbolj revnih gospodinjstev. Ta bodo decembra ob 150 evrih podpore, ki jih že tako vsako leto dobijo za pokrivanje stroškov energije, dobila še dodatnih 100 evrov subvencije.
Višji računi za gospodinjstva so tudi vlade drugih držav, med drugim Španije, Italije in Grčije, spodbudili k razmišljanju, da bi uvedle ukrepe pomoči. V Romuniji je vlada načela razpravo o možnostih zgornje meje cene zemeljskega plina in prosila Evropsko komisijo za oblikovanje nabora morebitnih ukrepov, ki bi državljanom pomagali pri pokrivanju teh stroškov.
Iz Španije je prišla celo precej radikalna ideja o ustvarjanju skupne rezerve energentov, a Evropska komisija za zdaj ostaja na stališču, da so cenovni šoki začasni in da je prehod na zelene vire energije prava pot.
Žiga Živulovič/BOBO
“Vplivi na ceno, ki so sezonske narave ali posledica trenutnih neskladij med ponudbo in povpraševanjem, bodo verjetno izzveneli, vplivi na ceno zaradi stroškov zaradi razogljičenja pa bodo neverjetneje ostali,” pravijo na infrastrukturnem ministrstvu, ki ga vodi Jernej Vrtovec.
Ministrstvo: Nekateri dejavniki bodo izzveneli
Ali obstaja možnost, da bi tudi pri nas država zmanjšala dajatve na cene energentov, ki občutno zvišajo končno ceno, in s tem omilila podražitve za končne kupce? “O zniževanju prispevkov pri elektriki ali zemeljskem plinu, ki imajo podlago v energetski zakonodaji, ne razmišljamo,” so nam odgovorili na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec.
Cene določa trg, za gospodinjstva so pri nas malo pod povprečjem Evropske unije (EU), za industrijo pa malo nad povprečjem EU, so nam pojasnili. Zavedajo pa se, da v prihodnje obstaja tveganje podražitev za končne kupce, če se bo trend visokih cen nadaljeval prek obdobja sklenjenih pogodb dobaviteljev za dobavo v Slovenijo.
Po njihovi oceni bo neskladje med ponudbo in povpraševanjem, ki trenutno cene poriva navzgor, izzvenelo, medtem ko bodo vplivi na ceno zaradi stroškov zaradi razogljičenja (torej vplivi višjih cen emisijskih kuponov) neverjetneje ostali. Gre za naraščajoče cene emisijskih kuponov, ki dražijo elektriko iz Termoelektrarne Šoštanj in jo porivajo vse bližje insolventnosti.
Na Hrvaškem rekordna cena dizla, pri nas čez 1,4 evra
Profimedia
Dražji zemeljski plin pomeni večje povpraševanje po nafti in posledično dvig njene cene. Na to vpliva tudi neskladje med ponudbo in povpraševanjem v času hitrega gospodarskega okrevanja po pandemiji.
Dizelsko gorivo se je pri nas septembra glede na leto pred tem podražilo za 30,7 odstotka, bencin za 26,5 odstotka, tekoča goriva pa za 26,4 odstotka.
Hrvaška N1 poroča, da je tam cena dizla na 11-letnem vrhu. Cene dizelskih goriv se gibljejo v razponu od 10,87 do 11,29 kune za liter. Pri nas dizel trenutno stane 1,392 evra in je še daleč od rekordne cene 1,464 evra za liter v letu 2018.
Goriva tako ostajajo motor evropske in slovenske inflacije. Pri nas je bila septembrska letna inflacija (to je rast cen glede na lanski september) 2,4-odstotna, k tej rasti pa so dražja goriva prispevala daleč največ, 1,2 odstotne točke.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!