10 vprašanj in odgovorov o kuponih, ki TEŠ potiskajo v boj za preživetje

Gospodarstvo 27. Jul 202106:40 > 11:45
Delite:
Termoelektrarna Šoštanj
Foto: Bor Slana/BOBO

Emisijski kuponi so nekakšen odpustek za velike onesnaževalce, s katerimi ti plačujejo za izpuste ogljikovega dioksida. Pri nas je največji plačnik Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), ki pa jo je hitra rast cen kuponov v zadnjem letu močno prizadela. Prebivalci Šaleške doline bodo to v kurilni sezoni občutili v obliki dražjega ogrevanja, ali bomo plačevali tudi dražjo elektriko, pa še ni jasno.

Ideja emisijskih kuponov je, da Evropska komisija z zaračunavanjem izpustov ogljikovega dioksida tako podraži “umazano” energijo, da se ta ne bo več izplačala oziroma da bodo okoljsko sprejemljivejši viri energije bolj konkurenčni. Cena kuponov od začetka lanskega leta strmo raste in danes znaša okrog 55 evrov za kupon.

Kako deluje sistem?

En kupon prinaša pravico do izpusta ene tone toplogrednih plinov. Upravljavci naprav jih kupujejo na dražbah oziroma na borzi, nato pa morajo vsako leto do 30. aprila pristojnemu organu predložiti količino emisijskih kuponov, ki skladno z njihovimi izpusti  v preteklem letu (en kupon za vsako tono izpustov).

Če tega ne naredijo, morajo plačati kazen (okrog 100 evrov na manjkajoči kupon), poleg tega pa morajo predložiti tudi manjkajoče emisijske kupone.

Kdo mora kupovati kupone?

V celoten sistem trgovanja je vključenih več kot 11 tisoč evropskih podjetij v energetiki in nekaterih panogah industrije ter od leta 2012 tudi v letalstvu. Ta podjetja ustvarijo okoli 45 odstotkov izpustov toplogrednih plinov.

V Sloveniji kupone kupuje 49 upravljavcev, in sicer Termoelektrarna Šoštanj, Termoelektrarna Brestanica, Energetika Ljubljana ter proizvajalci jekla, stekla, keramike, cementa, apna, papirja …

Termoelektrarna Šoštanj
Foto : Bor Slana/BOBO

Koliko kuponov je na voljo in kje jih kupiti?

Evropska komisija je leta 2013 reformirala sistem trgovanja, tako da je določila skupno število kuponov v obtoku in da se količina vsako leto zmanjša za okrog 37,5 milijona ton letno, s čimer se je do lanskega leta število emisijskih kuponov znižalo na 1.777,2 milijona ton. Od letos dalje se količina kuponov zmanjšuje še malo hitreje: po 47,4 milijona ton letno.

Zakaj se cena kuponov prav zdaj zvišuje?

Zgoraj omenjeno zmanjševanje količine kuponov v obtoku in odločitev Evropske komisije za bolj ambiciozne cilje na področju razogljičenja v nedavno razgrnjenem svežnju “Pripravljeni na 55” sta cene kuponov pognala v nebo. Od lanskega januarja se je cena povečala s 15 evrov na prek 50 evrov.

Spodnji graf kaže, kako se je cena gibala v prvem letošnjem polletju: od januarja do junija se je skorajda podvojila, trenutno pa se giblje rahlo nad 50 evri za kupon.

Gibanje cen emisijskih kuponov
Foto : N1

Kako bo s cenami kuponov v prihodnjih letih?

Po napovedih Evropske komisije naj bi cena kupona do leta 2030 dosegla 85 evrov. Nekateri strokovnjaki menijo, da je rast podcenjena. Bloombergovi analitiki menijo, da bo leta 2030 cena že 108 evrov, nekateri drugi, da bi lahko magično mejo 100 evrov presegla že letos.

Kako rastoče cene kuponov vplivajo na TEŠ?

Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), ki zagotavlja elektriko za približno tretjino slovenskih potreb, elektriko proizvaja v dveh blokih na premog (blok 5 in blok 6) in dveh plinskih proizvodnih enotah (namenjenih rezervi). Poleg tega proizvaja toplotno energijo za daljinsko ogrevanje Šaleške doline. Podjetje je moralo v letu 2019 (za lani še ni podatka) kupiti 3,76 milijona kuponov.

Lani je bila (tudi) zaradi naraščajočih cen kuponov TEŠ že insolventna, saj je leto končala z 280 milijoni evrov izgube, a jo je rešila 131 milijonov evrov vredna poravnava s podjetjem General Electric (pravni naslednik Alstoma) zaradi nepravilnosti pri dobavi opreme za šesti blok elektrarne. Letos se poslovne težave nadaljujejo.

Kako bomo težave TEŠ občutili prebivalci?

Ker cene kuponov še naprej naraščajo, želi TEŠ zdaj del stroška prenesti na kupce: predlaga višje cene toplotne energije za Šaleško dolino, čemur velenjska komunala nasprotuje. Težje pa to stori pri cenah elektrike, saj se te oblikujejo na borzi.

Kako ukrepajo v TEŠ?

Glede na jasen trend rasti cen bi bilo smiselno kupone kupiti vnaprej. V TEŠ in HSE pravijo, da to počnejo, a podrobnosti o trenutnih aktivnostih (ali so že kupili kupone za tekoče leto) niso izdali. Odgovorili so nam le, da kupone kupujejo v skladu s sprejeto interno strategijo. “Strategija že vrsto let vključuje tudi nakupe emisijskih kuponov za prihodnja leta, seveda glede na planiran obseg obratovanja termoelektrarn v skupini HSE in likvidnost tržnih produktov za posamezna leta,” so zapisali v pisnem odgovoru.

Medtem je za emisije, ki nastajajo ob proizvodnji toplotne energije za Šaleško dolino, po pojasnilih TEŠ sistem tak, da mora zeleno luč za nakup kuponov dati Komunalno podjetje Velenje, šele potem lahko grejo v Šoštanju v nakup. V TEŠ so včeraj opozorili, da so lani velenjsko komunalo večkrat opozorili na rast cen kuponov, a jim niso odredili vnaprejšnjega nakupa, tudi letos še niso zakupili kuponov za tekoče leto (na odziv Velenjčanov še čakamo).

TEŠ in HSE smo vprašali tudi, kako bodo ukrepali ob naraščajočih stroških in ali je možen tudi stečaj šoštanjske elektrarne, a nam niso odgovorili. Glede na to, da iz Šoštanja dobimo tretjino slovenske elektrike, je sicer bolj verjetno, da bi elektrarno reševala država, vprašanje je le, kako. Neposredne državne pomoči ji namreč ne more dati, tudi kreditni potencial skupine HSE je zapolnjen, poleg tega banke ne financirajo termoelektrarn, pravijo naši sogovorniki iz energetike.

Tomaž Vesel
Foto : Srdjan Zivulovic/Bobo

“Ocenjujemo, da bi Republika Slovenija lahko imela težave pri nadaljnjem doseganju ciljev glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za leto 2030, kar bi lahko predstavljalo težave predvsem zaradi vse višje cene emisijskih kuponov,” v aprila objavljenem poročilu opozarja Računsko sodišče, ki ga vodi Tomaž Vesel.

Kam gre denar od kuponov?

Denar se steka v sklad za podnebne spremembe (v okviru proračuna), kjer pa ostaja neporabljen. Računsko sodišče je v aprila končani reviziji sistema trgovanja z emisijami ugotovilo, da se je do takrat v skladu nabralo 111 milijonov evrov neporabljenih sredstev.

Ali smo od uvedbe kuponov kaj zmanjšali emisije?

Smo, a z zapiranjem naprav, ne z zmanjševanjem ogljičnega odtisa delujočih, ugotavlja Računsko sodišče.

“Izpusti toplogrednih plinov v EU ETS so se v Republiki Sloveniji letu 2019 zmanjšali za 28,3 odstotka glede na leto 2005, glede na leto 2013 pa za 15,4 odstotka,” je sodišče navedlo v aprila objavljeni reviziji sistema trgovanja. Po njihovi oceni je zmanjšanje predvsem posledica prenehanja delovanja nekaterih velikih naprav (tretji in četrti blok TEŠ, HSE Energetska družba Trbovlje, Lafarge Cement), le v manjši meri pa zmanjšanja izpustov naprav v sistemu.

“Zaradi navedenega ocenjujemo, da bi Slovenija lahko imela težave pri nadaljnjem doseganju ciljev glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za leto 2030, kar bi lahko predstavljalo težave predvsem zaradi vse višje cene emisijskih kuponov,” še zapišejo v poročilu.