Energetska draginja: Obrtniki pozivajo k uvedbi ukrepa čakanja na delo

PROFIMEDIA

Vse več podjetij je zaradi naraščajočih stroškov energentov in upada naročil iz tujine primoranih ustavljati proizvodne procese, kar lahko vodi v odpuščanje delavcev, celo zapiranje podjetij, opozarjajo v OZS. Ministra za gospodarstvo in delo Matjaža Hana in Luko Mesca zato pozivajo k takojšnji uvedbi ukrepa subvencioniranja čakanja na delo.

“Člani nas opozarjajo, da je stanje v gospodarstvu alarmantno, stiske podjetij pa se vsak dan poglabljajo,” so stanje v sporočilu za javnost opisali v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Zaradi velikega povečanja stroškov poslovanja kot posledice energetske draginje in začasne zaustavitve naročil predvsem avstrijskih in nemških podjetij mnoga podjetja po njihovih navedbah že razmišljajo o odpuščanju zaposlenih in, če to ne bo dovolj, zapiranju.

Da bi ohranili delovna mesta in podjetja, je treba takoj uvesti ukrep čakanja na delo doma, ki se je izkazal za učinkovitega tudi v času koronavirusne krize, je prepričan predsednik OZS Blaž Cvar.

“Zato je nujno, da se delodajalcem takoj omogoči, da svoje delavce pošljejo na čakanje na delo. Ta ukrep bi jim omogočil, da zadržijo delovno silo, ki jo bodo potrebovali po koncu krize. Ker povečanja stroškov ni več mogoče prevaliti v končno ceno produktov in storitev, je možna rešitev ta trenutek začasna ustavitev proizvodnje ali dela proizvodnje,” so navedli v OZS.

Povzeli so primere treh obrtnikov, članov zbornice. Prvi obrtnik je iz Tržiča, deluje v kovinarski dejavnosti in zaposluje 45 oseb. Zaradi odjave naročil ključnih kupcev bo prisiljen odpustiti 30 delavcev. Drugi obrtnik je iz Bohinjske Bistrice, v podjetju se ukvarjajo z izdelovanjem masivnega pohištva in zaposlujejo 49 delavcev. Po optimistični varianti bodo prihodnje leto odpustili 10 delavcev, po pesimistični pa ustavili podjetje. Tretji obrtnik je iz Litije, ima kovinarsko podjetje in dela na področju avtomobilske industrije. Zaposluje 96 oseb in napoveduje, da bo moral odpustiti vseh 96 delavcev, če se razmere ne bodo stabilizirale.

Subvencioniranje začasnega čakanja na delo je bil eden od prvih ukrepov, s katerimi je država že kmalu po prvi razglasitvi epidemije covida-19 spomladi 2020 priskočila na pomoč delodajalcem, v veljavi je bil do konca junija lani.

Minister Mesec pa je v nedavnem intervjuju za STA dejal, da ne pričakuje, da bi prišlo do pravih razlogov za vnovično uvajanje instituta čakanja na delo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.