Evropa ima problem, ki bi se ga morala bolj zavedati, kliče župan drugega največjega belgijskega mesta, kjer narkokarteli stvari vedno bolj jemljejo v svoje roke. Posledice: bombni napadi, nasilje, streljanja in rekordne količine drog, še posebej kokaina.
Ko je Lucas prvič slišal glasen pok, si je mislil, da se je v njegovo hišo zaletel avtomobil. A hitro je tiste februarske noči, ko je ta glasni pok prebudil njega in njegove sosede, postalo jasno, da je šlo za bombni napad na picerijo čez cesto. Bilo je to le še eno poglavje v vojni proti drogam, ki tare drugo največje belgijsko mesto, piše Politico.
Mesto, v katerem je drugo največje tovorno pristanišče v Evropi, Antwerpen, je postal glavna točka za vstop droge v Evropo. Še posebej to velja za kokain iz Latinske Amerike. Po tem drugem največjem belgijskem mestu so se razširili boji tolp za obvladovanje “ozemlja” in v Antwerpnu so zabeležili že 81 streljanj in eksplozij, ki so vsa povezana s trgovino z drogo, od tega 25 samo v prvih petih mesecih letošnjega leta.
V tej črni statistiki je tudi januarsko streljanje, v katerem je umrla 11-letna nečakinja moškega, ki naj bi bil član enega od narkokartelov.
Za župana Antwerpna Barta De Weverja je naraščajoče nasilje kriza in priložnost hkrati. Župan je namreč tudi voditelj nacionalističnega Novega flamskega zavezništva (N-VA) in s tega mesta pred volitvami napada belgijsko zvezno vlado ter jo obtožuje, da skuša problem drog prikazati kot lokalni problem.
Obenem ocenjuje, da je tihotapljenje drog celo večja grožnja od teroristične krize leta 2016. Kot je dejal za Politico, je nasilje le vrh ledene gore, saj kriminalci po njegovem svoj denar od prodaje drog perejo in ta na koncu pristane v legalnih gospodarskih operacijah. Na ta način, pravi župan, kriminalci širijo svoj vpliv po vseh državah Evrope: “Evropa ima problem in morala bi se prebuditi.”
Rekordne količine droge
Antwerpen, ki je znan tudi kot središče svetovne diamantne industrije, je povezan s Severnim morjem, je le 40 minut vožnje od Bruslja in je blizu nekaterih največjih industrijskih središč v Nemčiji: “Mi smo ključno pristaniško mesto za ves tovor, ki prihaja iz Latinske Amerike. Za tiste, ki se trudijo s tihotapljenjem drog, je to neverjetno koristno,” za Politico pravi župan.
Lani so belgijske oblasti zasegle rekordnih 110 ton kokaina v pristanišču, skoraj 14-krat več kot leta 2014 in več kot dvakrat več kot v bližnjem nizozemskem pristanišču Rotterdam.
Do leta 2021 so bile tudi kontrole v pristanišču slabe: cariniki so v povprečju pregledali le enega od 42 kontejnerjev, zdaj pregledajo vsaj vse, ki se jim zdijo “visoko tvegani.”
Catherine De Bolle, vodja Europola, opozarja, da se narkokarteli trudijo podkupiti čim več lokalnih politikov, ljudi na sodiščih in v policiji. “Vdirajo v naše družbe. Želijo odločati o pomembnih vprašanjih v našem družbi,” pravi.
Na Nizozemskem, denimo, so že zabeležili tudi umore, povezane s trgovino z drogo. Vključno z umorom nizozemskega novinarja Petera R. De Vriesa in odvetnika Derka Wiersuma. Župan Antwerpna meni, da bo takšnih umorov samo še več in dodaja: “Nedolžnih žrtev bo veliko.”
Zaradi groženj narkokartelov se je v Belgiji lani kar dvakrat s svojo družino minister za pravosodje Vincent Van Quickenborne moral umakniti v varno hišo.
Belgija skuša ukrepati s povečanjem števila policistov, ki se spopadajo s trgovino z drogo, imenovali so nacionalno komisarko za boj z drogami in v tej vojni proti drogam združili moči še z Nizozemsko, saj je večina osumljencev, ki jih primejo, nizozemskega porekla. Od začetka leta 2022 je policija izvedla že več kot 1600 aretacij zaradi trgovanja z drogami in približno 85 zaradi nasilja povezanega s trgovino z drogami. Junija pa so se v Antwerpnu sestali tudi predstavniki šestih držav članic EU, ki imajo velika pristanišča – Belgije, Nizozemske, Francije, Italije, Nemčije in Španije – da bi uskladili boj proti organiziranemu kriminalu.
Vojna proti trgovini z drogami in organiziranim kriminalom namerava Belgija postaviti tudi med svoje prioritete, ko bo v začetku prihodnjega leta prevzela predsedovanje EU. “Moramo se povezati in zagotoviti, da se kriminalne skupine ne bodo več mogle takoj preseliti v drugo pristanišče, če organi pregona obvladajo enega,” pa je dejala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.
Belgija pa upa, da se bo uredilo tudi vprašanje lažjega izročanja šefov narkokartelov, ki kriminalne združbe največkrat vodijo iz tretjih držav, še zlasti iz Združenih Arabskih Emiratov ali Maroka. Če ne dosežejo tudi tega, bodo ukazi narkošefov “vrzite eno bombo tam, drugo pa tam” lahko v Evropo prihajali še naprej.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje