Ne ljudi, državo bi moralo biti sram!

Življenje se včasih kruto poigra s posameznikom. Še danes povsem samostojen, z lastnimi prihodki, skrbiš za družino. Že čez nekaj tednov ali mesecev zaradi izgube službe ali prenizke pokojnine kljub temu, da si vse življenje delal, vse težje plačuješ položnice in račune za osnovne življenjske potrebe, kot so hrana, obleka, streha nad glavo. Vse to vodi v mnogotere stiske, pogosto začaran krog brezizhodnosti, iz katerega marsikdo ne zmore brez pomoči. Da ne bi klonil pod težo bremen in ko tudi mehanizmi države ne zadostujejo ali se njene institucije ne odzivajo zadovoljivo in sistem zataji, so tu humanitarne organizacije, ki priskočijo na pomoč. Kdo so ljudje, ki delajo v njih, kako vračajo oziroma poskušajo ohranjati dostojanstvo sočloveku, kaj njim samim daje to delo? Zakaj je solidarnost edina možna oblika preživetja v liberalnem kapitalizmu, kdaj jim zgodbe, s katerimi se srečujejo, ne dajo spati, kako premagujejo skrb, ali bo za vse dovolj pomoči, in kdaj pridejo trenutki, ko tudi njim stečejo solze po licu? Reportaža iz skladišč in prostorov humanitarnih organizacij. Pomembno je, da vstopite z nami. Preberi več