Revija Financial Times je objavila analizo, ki napoveduje, da bi Hrvaška lahko iz evropske energetske krize izšla kot zmagovalka. Razlog za to je v največji meri naftovod Janaf, ki naj bi kmalu podvojil proizvodne kapacitete na dva milijona ton nafte na mesec. Za Slovenijo - pa tudi druge evropske države, kot so Madžarska, Slovaška, Srbija ter Bosna in Hercegovina - bi lahko Hrvaška rešila težavo odvisnosti od ruskega plina.
Kot piše Financal Times, namerava Hrvaška povečati kapaciteto uvoza utekočinjenega zemeljskega plina z zdajšnjih 2,9 milijarde kubičnega metra letno na 6,1 milijarde kubičnega metra letno. Hkrati bodo naši južni sosedi investicije v vetrne in sončne elektrarne omogočile, da postane izvoznica električne energije, poroča tportal.
Profesor na geološko-rudarski fakulteti Univerze v Zagrebu Igor Dekanić je za Financial Times pojasnil, da bi Hrvaška v luči težav z uvozom energije iz Rusije lahko oskrbovala sosednje srednjeevropske države.
Financial Times opominja, da je Zagreb začel z diverzifikacijo virov energije že davno pred rusko invazijo na Ukrajino. Hrvaška je leta 2020 povečala količino uvoza nafte iz Azerbajdžana in Kazahstana ter zmanjšala uvoz iz Rusije na četrtino celotnega uvoza, kar je najmanj od leta 2003. Plinski terminal na Krku pa je nadalje še okrepil neodvisnost od ruskega plina. Ta je leta 2020 po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva predstavljal manj kot odstotek celotne porabe hrvaške energije. Ruski uvoz je zamenjal uvoz utekočinjenega plina iz drugih virov, predvsem iz ZDA.
“Zdaj bo Zagreb profitiral, če bo postal večji dobavitelj svojim sosedam, ki so prisiljene diverzificirati svoj uvoz energije, in pri tem pobral povečane pristojbine za transport nafte in zemeljskega plina, še piše Financial Times.
Plin bo. Bo tudi infrastruktura?
Naftovod Janaf lahko pretovori okrog milijon ton nafte mesečno, načrtovana dodatna vlaganja za podvojitev kapacitet pa bi pokrila potrebe rafinerij na Madžarskem, Slovaškem in v Srbiji. Janaf je za Financial Times pojasnil, da se mora takšna odločitev sicer sprejeti v skladu s politikami EU in hrvaške vlade, a da je podjetje – če bo to potrebno – pripravljeno ukrepati hitro.
Neimenovani vir je za Financial Times izjavil, da je Janaf že zvišal ceno transporta nafte svojim sosedam, česar pa v podjetju niso potrdili.
Financial Times navaja še izjavo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića o tem, da bo Hrvaška zaradi podvojitve zmogljivosti terminala igrala vlogo regionalnega energetskega vozlišča. Strokovnjak za energetiko András Simonyi iz Atlantic Councila pa je za Financial Times zatrdil, da bi Hrvaška že lahko imela veliko večjo vlogo, če ne bi za desetletje odlašala z gradnjo krškega terminala in zmanjšala njegovih zmogljivosti.
“Hrvati zelo zamujajo. ZDA bodo hitro povečale proizvodnjo zemeljskega plina. EU je plin sprejela tudi kot prehodno gorivo k obnovljivim virom. Torej plin bo. Toda ali bo v Evropi obstajala infrastruktura? Nihče ne bo čakal na Hrvaško, ki bi lahko proizvedla veliko več plina, če bi imela večje ambicije,” je komentiral Simonyi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje