Menu Item
Stanje javnih financ se še naprej postopoma izboljšuje, za kar je zaslužna visoka rast prihodkov ob hitrem okrevanju gospodarske aktivnosti in umikanju podpor za omilitev posledic epidemije, ugotavlja fiskalni svet. A kot dodaja, se medtem preostali del javne porabe vidno povečuje.
Primanjkljaj sektorja država je v prvem četrtletju letos znašal 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je precej manj kot v enakem obdobju lani, ko je bil pri 7,9 odstotka BDP. Če ne bi upoštevali neposrednega učinka izdatkov za covid ukrepe, bi se četrtletni primanjkljaj ustalil celo pri 1,4 odstotka BDP, je izračunal fiskalni svet.
Nadaljevanje postopnega izboljšanja kažejo tudi začasni podatki o realizaciji državnega proračuna do konca letošnjega junija. Primanjkljaj državnega proračuna je v tem obdobju namreč znašal 128 milijonov evrov, brez neposrednega učinka covid ukrepov pa je imel proračun 264 milijonov evrov presežka, kar je več kot v prvi polovici predkriznega leta 2019.
Izboljšanje teh podatkov fiskalni svet pripisuje za 1,3 milijarde evrov manjšemu negativnemu učinku covid ukrepov ter za 1,1 milijarde evrov višjim prihodkom ob okrevanju domačega povpraševanja. Ob tem pa opaža precejšnjo okrepitev ostale javne porabe brez učinka covid ukrepov, in sicer za 10,2 odstotka na letni ravni. “Slednje je bilo le v manjši meri posledica višje investicijske aktivnosti, ki bo po naši oceni na celoletni ravni znova zaostala za sicer zelo optimističnimi načrti,” je zapisal.
Ob izločitvi učinka covid ukrepov so raven izpred leta najbolj presegali izdatki za socialna nadomestila, kar je v največji meri posledica višjih pokojnin. Pomembneje so k rasti prispevali še za medletno 8,4 odstotka višji izdatki za sredstva za zaposlene.
Povišana inflacija je bila v zadnjih mesecih povod za sprejem številnih ukrepov za blažitev posledic draginje. Dejanski in prihodnji potencialni učinek teh ukrepov, sprejetih do začetka julija, fiskalni svet ocenjuje na približno 650 milijonov evrov. Ob tem sicer meni, da pomemben del ocenjenega učinka ne bo imel vpliva na bilance sektorja država, bo pa imel stranske negativne posledice zaradi znižanja namenskih sredstev za zeleni prehod.
Draginja ključni kratkoročni izziv ekonomske politike
Omilitev posledic draginje fiskalni svet vidi kot ključni kratkoročni izziv ekonomske politike. Doslej sprejeti ukrepi so zastavljeni široko, prav zaradi zniževanja namenskih sredstev za zeleni prehod pa se mu zdijo z dolgoročnega vidika v določeni meri neustrezni. Nosilcem ekonomskih politik priporoča, naj bodo morebitni nadaljnji ukrepi za blažitev posledic draginje ustrezno ciljani ter namenjeni najbolj prizadetim skupinam prebivalstva in delom gospodarstva.
Glede povečanih makroekonomskih tveganj je fiskalni svet zapisal, da se zaenkrat odražajo zlasti v slabšanju napovedi gospodarske rasti in večanju pesimizma. Trenutno gospodarska aktivnost sicer ostaja pretežno ugodna, čeprav se poglabljajo neravnovesja na trgu dela in se hitro krči presežek tekočega računa. Ob tem se viša inflacija in postaja vse širše zasnovana.
Delež dolga države v BDP ostaja kljub znižanju višji kot pred epidemijo, konec prvega četrtletja je bil pri 75,1 odstotka BDP. Njegovo znižanje bo v prihodnje težje, meni fiskalni svet in pri tem kaže na povečanje stroškov financiranja in pričakovano upočasnitve gospodarske rasti.
Stanje v ostalih treh blagajnah javnega financiranja je za razliko od državnega proračuna letos manj ugodno kot lani. Bilanca proračunov občin je sicer v presežku, a je ta kljub znova višji povprečnini in dodatnim namenskim sredstvom manjši kot v prvih petih mesecih lani predvsem zaradi za okoli polovico višje investicijske porabe. Rast odhodkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zaradi uskladitve pokojnin skoraj dvakrat višja kot v enakem obdobju lani, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa ima večji primanjkljaj kot v petih mesecih lani.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!