Upoštevajoč sedanjo zakonodajo bo drugi blok krške nuklearke (JEK2) zgrajen leta 2047, je danes v Krškem dejal predsednik vlade Robert Golob in napovedal, da bo vlada administrativne postopke pohitrila z vsaj enim posebnim zakonom. Po optimistični časovnici bi lahko projekt končali do leta 2037. V kratkem bo v Državnem zboru sprejeta prostorska strategija, ki bo po besedah premierja po dveh desetletjih omogočila umestitev takšnega objekta v prostor, Gen energija pa ima po besedah predsednika uprave Dejana Paravana osrednji fokus na pobudi za umeščanje v prostor. Preden jo vloži na ministrstvo za naravne vire in prostor želi Gen razširiti razpon možnih moči novega bloka (zdaj je ta 1.100 megavatov), s čimer bi povečali nabor možnih dobaviteljev tehnologije.
Predsednik vlade Robert Golob je danes obiskal Nuklearno elektrarno Krško in sedež Gen energije, nato pa se udeležil tudi javnega posveta o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji. V Krškem je izrazil podporo nadaljnji rabi jedrske energije. Dejal je, da se v Evropi dogaja nekakšen boj med jedrskimi in nejedrskimi državami. Prvih je nekaj več, med njimi je tudi Slovenija, je dejal.
“Na koncu se bo izkazalo, da je jedrska energija za Evropo skoraj edini vir za bazično energijo. Slovenija je v skupini jedrskih držav in se s tem krogom tesno povezuje. Žal pa nimamo viška energije in moramo poleg plina in nafte uvoziti tudi kar nekaj elektrike. Proizvodnjo moramo povečati, a pot do investicije je zelo dolga.”
Golob je napovedal, da bo s 1. avgustom koordinator projekta JEK2 v premierjevem kabinetu postal Danijel Levičar, zdaj poslovni direktor Gen energije. Levičar bo med drugim koordiniral pripravo posebnih zakonov za JEK2. Vlada je danes napovedala vsaj enega, ki naj bi olajšal administrativno zahtevno umeščanje v prostor. Kot je dejal Golob, bi namreč JEK2, če upoštevamo trenutno veljavno zakonodajo, dobili šele leta 2047. Optimistična časovnica (tudi z zakonskimi poenostavitvami) pa napoveduje izgradnjo do leta 2037. Premier pa je ob tem izrazil tudi prepričanje, da bo za vsak predlog zakona o jedrski energiji razpisan referendum.
V kratkem bo v Državnem zboru (DZ) sprejeta tudi prostorska strategija, kar je dodaten pogoj za ta projekt. Po besedah premierja Goloba strategija prvič po letu 2004 daje možnost, da se objekt, kot je JEK2, sploh lahko umesti v prostor.
S politično podporo projektu JEK2 se premier odziva na ugibanja, ki se v jedrski skupnosti pojavljajo že vse od začetka mandata te vlade: ali ekipa Roberta Goloba večmilijardni projekt JEK2 postavlja na stranski tir. Spomnimo, da je na (pre)dolge postopke na ministrstvih pred meseci javno opozoril tudi Levičar (več v članku na povezavi), ki naj bi zdaj skrbel tudi za koordinacijo med ministrstvi. Golob je sicer ta teden že v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA ob robu obiska na Dunaju zavrnil očitke o počasnosti napredka projekta JEK2 z utemeljitvijo, da izkušnje iz tujine kažejo na dolgotrajnost postopkov.
Večji razpon moči, več možnih ponudnikov
Osrednji fokus Gen energije je trenutno na dopolnjevanju vloge za začetek umeščanja JEK2 v prostor. Šef Gen energije Dejan Paravan je napovedoval, da bo Gen dopolnjeno pobudo na ministrstvo oddal že maja, a se to ni zgodilo.
Paravan je danes v Krškem pojasnil, da so ob preučevanju podlag za dopolnitev pobude ugotovili, da odločitev za 1.100-megavatni blok “ni bila najbolj modra”. Dejal je, da je bilo v času izdaje energetskega dovoljenja pred dvema letoma to neizogibno, saj je tako določal zakon. Vmes pa so tega spremenili.
“Vlogo za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za JEK2 dopolnjujemo tako, da bi lahko v prostor umestili elektrarno z večjo močjo, nekje do 1.600 megavatov. S tem želimo razširiti nabor potencialnih dobaviteljev, z močnejšo enoto pa odpiramo tudi boljše možnosti za sklenitev strateškega partnerstva,” je dejal Paravan, ki je danes vladajočim predstavil informacije, ki jih je Gen pridobil v pogajanjih s potencialnimi ponudniki.
Aneks za snovalca idejnih rešitev
Na portalu javnih naročil je sicer objavljen tudi aneks k pogodbi z zunanjim izvajalcem, ki za Gen pripravlja idejne rešitve – ključni manjkajoči element, zaradi katerega je ministrstvo za naravne vire in prostor Uroša Brežana lani zavrnilo prvo vlogo za JEK2.
Spomnimo, da je Levičar januarja na naše vprašanje, ali sta Gen energija in infrastrukturno ministrstvo lani spomladi, ko sta prvič vlagala pobudo, pozabila na obvezno prilogo, odgovoril, da nista. Idejne rešitve so bile vključene v dokument, a kot del osnovnega dokumenta, ne kot priloga, nam je pojasnil, septembra lani pa jih je okoljsko ministrstvo obvestilo, naj idejne rešitve pripravijo v ločenem dokumentu in z določenimi dodatki. Dogovorili so se, da bodo pripravili ločen dokument z idejnimi rešitvami, ki bodo že usklajene z nosilci urejanja prostora (Eles, Plinovodi, Mestna občina Krško).
Februarja letos je Gen sklenil pogodbo z zunanjim izvajalcem, podjetjem IBE iz Ljubljane, ki naj bi za pol milijona evrov do konca maja spisal idejne rešitve. A maja so z aneksom ta rok podaljšali do 19. junija, torej prihodnjega ponedeljka. V aneksu je navedeno, da je IBE Gen konec aprila obvestil, da “je pridobivanje podatkov od Elesa kot upravljalca infrastrukturnih ureditev potekalo dalj časa, kot je bilo predvideno”.
Najkasneje v ponedeljek bi torej na Genu morali imeti zadnjo različico idejnih rešitev, tudi na današnjem dogodku v Krškem pa Paravan ni povedal, koliko časa – tudi v luči širitve razpona moči JEK2 – Gen potrebuje, da konča vlogo in jo odda na ministrstvo.
“Na točki, ko moramo reči da ali ne”
Donedavni šef NEK Stane Rožman je na okrogli mizi pozdravil podporo političnega vrha projektu JEK2, ki da je pomembna. Poudaril pa je, da moramo sprejeti odločitev. “Zdi se mi, da smo na točki, ko moramo reči da ali ne. Če rečemo ne, ni poti nazaj, ampak samo akcija,” je dejal Rožman.
Dodal pa je, da v Krškem pričakujejo, da bo še letos vložena pobuda za umeščanje v prostor in začetek presoje vplivov na okolje.
Dejal je, da je prvi blok NEK zagotovo “odlična predpostavka”, da Slovenija nadaljuje z jedrskim programom. “Z okoljevarstvenim soglasjem je nadaljevanje rabe jedrske energije že podaljšano za 20 let, a to ne bi smelo biti dovolj. NEK je vzor v evropskem prostoru, kako je treba tak objekt vodit, ga vzdrževat in modernizirat, da daje rezultate, kot jih NEK daje danes. To je dobra izhodiščna točka za razpravo o JEK2.”
“Bodimo realni”
Premier Golob je ob koncu današnjega dogodka vseeno pozval k preudarnosti, saj da je do investicijske odločitve še daleč. “Danes nisem dal nobene obljube, napovedal sem stvari, ki bodo izpeljane. In samo do tukaj bodo izpeljane. Potem bodo določeni naslednji koraki. Kdor danes misli, da obstaja oseba, ki lahko da zavezo, da bo ta blok zgrajen, prosim lepo. Lahko napovemo ukrepe za nekaj mesecev, kdor obljublja več, mu ne verjeti. Tudi meni ne, če bom obljubljal kaj več kot to.”
“Bodimo realni,” je dejal Golob in dodal, da mu je všeč ideja nekdanjega šefa NEK Rožmana, da bi načrtovanje prilagodili 18-mesečnemu gorivnemu ciklu jedrske elektrarne.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje