Je pod to vlado projekt JEK2 res zastal?

Gospodarstvo 25. Jan 202310:0011 komentarjev
Jedrska elektrarna krško drugi blok Jek2
Foto: Skica načrtovanega JEK2 / Gen energija

Potem ko je pod prejšnjo vlado projekt gradnje drugega bloka krške nuklearke naredil dva pomembna premika, ga je trenutna vrnila pol koraka nazaj. Ali to kaže na njeno nenaklonjenost jedrskemu scenariju? Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pojasnjuje, kje so administrativni postopki, zakaj se danes po njihovem ne moremo in tudi ne smemo odločati, ali bi drugi blok gradili ali ne, ter kakšne so alternative.

Slovenija se bo morala čez deset let spoprijeti z izzivom zmanjšane energetske samooskrbe. Zadnjih 40 let smo večino elektrike dobili iz jedrske elektrarne, termoelektrarne in hidroelektrarn, a leta 2033 bomo termoelektrarno v Šoštanju v skladu s sprejeto strategijo izhoda iz premoga zaprli. Sledita še dve prelomnici: leta 2043 bo prvi blok nuklearke star 60 let in ga bomo morda ugasnili. Do leta 2050 pa naj bi povsem razogljičili energetiko.

To pomeni, da imamo po letu 2033 v enačbi energetske samooskrbe veliko neznanko. Če ne bo alternative, bomo morali po tem datumu polovico elektrike uvoziti (danes je uvozimo okoli 20 odstotkov). “Del izpada lahko nadomestimo s sončnimi in vetrnimi elektrarnami, nikakor pa ne celotnega,” meni Danijel Levičar, poslovni direktor Gen energije, v kateri rešitev vidijo v gradnji drugega bloka krške nuklearke (JEK2).

Čeprav odločitev o gradnji JEK2 še ni sprejeta, administrativni postopki tečejo že leta. V zadnjih letih so bili doseženi tudi pomembni premiki. Tako je ministrstvo za infrastrukturo predlani Gen energiji izdalo energetsko dovoljenje za gradnjo drugega bloka, tik pred koncem mandata prejšnje vlade Janeza Janše pa na okoljsko ministrstvo vložilo tudi pobudo za umeščanje v prostor.

Po menjavi vlade je ministrstvo za okolje, ki ga vodi Uroš Brežan, pobudo za umeščanje v prostor vrnilo na infrastrukturno ministrstvo, to pa nazaj Gen energiji.

Preberite še: NEK 2, da ali ne? Ena najpomembnejših odločitev generacije

Gen energija Paravan Levičar
Andreja Lončar

Generalni direktor Gen energije Dejan Paravan in poslovni direktor Danijel Levičar si prizadevata za pospešitev projekta JEK2.

Brežanovi želeli dopolnitev

Na ministrstvu za infrastrukturo so nam podrobneje pojasnili, zakaj: lani vložena pobuda ni imela priloge z idejnimi rešitvami za JEK2, čeprav je ta predpisana, so navedli.

Poslovni direktor Gen energije Levičar je na naše vprašanje, ali sta torej Gen energija in infrastrukturno ministrstvo lani spomladi, ko sta prvič vlagala pobudo, pozabila na obvezno prilogo, odgovoril, da nista. Idejne rešitve so bile vključene v dokument, a kot del osnovnega dokumenta, ne kot priloga, nam je pojasnil. Uredba o državnem prostorskem načrtu po njegovih besedah dovoljuje, da se idejne rešitve navedejo ali v osnovnem dokumentu ali kot priloga.

Sami so izbrali prvo možnost, a septembra jih je okoljsko ministrstvo obvestilo, naj idejne rešitve pripravijo v ločenem dokumentu in z določenimi dodatki. Dogovorili so se, da bodo pripravili ločen dokument z idejnimi rešitvami, ki bodo že usklajene z nosilci urejanja prostora (Eles, Plinovodi, Mestna občina Krško). S temi se bodo v vsakem primeru usklajevali tudi v nadaljnjih fazah postopka umeščanja v prostor, a na željo okoljskega ministrstva zdaj to počnejo že pri pripravi pobude.

V Gen energiji v tem ne vidijo težav. Kot pravi Levičar, jim je vseeno, ali se z nosilci urejanja prostora pogovarjajo zdaj ali kasneje, v postopku umeščanja v prostor. Ta ponedeljek je Gen energija končala enomesečno zbiranje ponudb potencialnih piscev idejnih rešitev. Sledi izbira izvajalca. Na novoustanovljenem ministrstvu za podnebje, okolje in energijo napovedujejo, da bo pobuda sredi tega leta znova poslana na okoljsko ministrstvo, ki se po novem imenuje ministrstvo za naravne vire in prostor.

Levičar ob tem vseeno opozarja, da so na mnenje okoljskega ministrstva čakali po njihovem mnenju dolgih deset mesecev: pobudo so vložili decembra 2021, komentar ministrstva pa dobili septembra. Ministrstvo želi JEK2 uvrstiti tudi v prostorsko strategijo. Generalni direktor Gen energije Dejan Paravan pa je nato dejal, da je tak potek dogodkov zaradi kompleksnosti projekta deloma razumljiv, tudi on pa meni, da bomo, če želimo priti do cilja, morali delovati “bolj osredotočeno in združno”.

Pripravljajo časovnico

Paravan pove, da je osrednji cilj Gen energije “maksimalno pospešiti ta projekt”, in napove, da bodo v Gen energiji “v najkrajšem možnem času” pripravili shemo, kdo in katere odločitve mora sprejeti ter do kdaj. “To se mi zdi ključno, da projekt pospešimo.”

V Gen energiji po trenutni časovnici še letos pričakujejo objavo pobude za sprejetje državnega prostorskega načrta (DPN). Sledi umeščanje, ki praviloma traja pet let. Leta 2025 naj bi objavili razpis za izbor dobavitelja in še isto leto začeli pogajanja, do leta 2027 pa podpisali pogodbo. Gradnja bi potekala od leta 2030 do 2035, ko bi se začelo poskusno obratovanje. A pogoj za uresničitev take časovnice je, da postopki tečejo nemoteno, poudari Levičar.

Krško
BOBO

V iskanju alternativ

Medtem jasne odločitve, ali bomo kot država šli v projekt JEK2 ali ne, ni, in kot kaže, je tudi še nekaj časa ne bo. Vse politične stranke menijo, da morajo o njegovi gradnji odločiti volilci na referendumu. Resorni minister Bojan Kumer je nedavno dejal, da bo referendum do konca mandata (torej do leta 2026).

Čeprav vlada s tem načelno sledi sprejetemu nacionalnemu energetskemu in podnebnemu načrtu (NEPN), v katerem piše, da se bomo o gradnji odločili do leta 2027, je zadnje leto v slovenski energetiki kar nekaj nezadovoljstva z napredkom tega projekta. Najbolj jasno je to verjetno povedal odhajajoči šef NEK Stane Rožman. Ta je v intervjuju za spletni portal Bloomberg Adria že julija dejal, da se mu kot opazovalcu zdi, da “birokracija sedanje vlade postavlja jedrsko opcijo na stranski tir”.

Vladajoče Gibanje Svoboda v skladu s predvolilnimi obljubami napore vlaga predvsem v spodbujanje gradnje sončnih elektrarn. Na vprašanja o JEK2 pa minister Kumer odgovarja, da moramo pred referendumom preučiti alternative.

Katere so te alternative, nam na ministrstvu niso neposredno odgovorili. “Alternative, ki jih bo treba pretehtati, temeljijo na napovedih bodočega gospodarskega in tehnološkega razvoja, časovnice razogljičenja, od možnosti, ki jih imamo, da zmanjšamo porabo energije in čim bolje izkoristimo domače obnovljive vire energije,” so zapisali in še, da alternative niso samo med različnimi energetskimi viri, ampak tudi med različnimi jedrskimi tehnologijami.

O vsem tem bo govor v postopku prenove nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki jo je ministrstvo sprožilo jeseni. Trenutno veljavni NEPN kot alternativo jedrskemu scenariju omenja povečevanje rabe obnovljivih virov energije (trenutno iz OVE proizvedemo 35 odstotkov elektrike) ob hkratni rabi zemeljskega plina in sintetičnih plinov (predvsem metana). A stanje na trgu zemeljskega plina se je v zadnjem letu močno spremenilo. Trenutno ekipa, ki jo vodi Stane Merše z Instituta Jožef Stefan, osvežuje možne scenarije.

Levičar dopušča možnost, da “morda lahko luknjo v energetski oskrbi Slovenije po letu 2033 rešimo tudi na drug način”. Kot pravi, pa jim alternativa, ki bi nadomestila večji del izpada, trenutno ni poznana.

Stranka ministra Kumra Gibanje Svoboda je pred volitvami napovedovala, da bodo analizirali možnost vpeljave novih jedrskih tehnologij, na primer majhnih modularnih reaktorjev (SMR). A ti po Levičarjevih besedah še niso na trgu. Kot je dejal na včerajšnji letni novinarski konferenci Gen energije, je razvoj zelo dinamičen, a danes se komercialna ponudba za nakup takega reaktorja še ne da dobiti. Leta 2035, ko bi JEK2 lahko bil zgrajen, bodo prvi SMR v pilotni fazi, je dejal.

Bojan Kumer
Borut Živulović/BOBO

“Zavedati se moramo, da lahko s prehitro odločitvijo zavežemo (tako imenovani efekt lock-in) razvoj energetike v Sloveniji vsaj za naslednjih 60 let. Ta bo bistveno vplival tudi na (ne)konkurenčnost našega gospodarstva,” opozarja Bojan Kumer, po novem minister za okolje, podnebje in energijo.

Ministrstvo o veliki odgovornosti

Do leta 2033 je še deset let, kar za naložbe v energetiki ni prav veliko časa. Poleg tega je energetska kriza spodbudila naložbe v jedrske elektrarne po Evropi. “Gre za nekakšno jedrsko renesanso,” pove Levičar. Ker imamo le tri za nas sprejemljive ponudnike jedrske tehnologije (ameriški Westinghouse, francoski EDF in korejski KHNP), je po besedah različnih sogovornikov iz energetike realno tveganje, da se bo čakalna vrsta za gradnjo podaljševala, s tem pa tudi obdobje naše povečane uvozne odvisnosti.

A na ministrstvu, ki ga vodi Kumer, so precej previdni in se ne želijo prenagliti s podporo ali celo pospeševanjem projekta JEK2. Zdaj ni čas za odločitev, so nam pojasnili. “Tako dolgoročne izbire, kot je nova jedrska elektrarna, pri kateri traja okrog 15 let ali več od odločitve za gradnjo do začetka obratovanja, z življenjsko dobo 60 ali več let, in s posledicami za okolje, ki so večstoletne, z močjo, ki presega potrebe ene države, se ne morejo in ne smejo zgoditi na podlagi kratkoročnega obdobja volatilnosti, strahu in pomanjkanja oskrbe.”

In še: “Zavedati se moramo, da lahko s prehitro odločitvijo zavežemo (tako imenovani efekt lock-in) razvoj energetike v Sloveniji vsaj za naslednjih 60 let. Ta bo bistveno vplival tudi na (ne)konkurenčnost našega gospodarstva, da ne govorimo o vseh obveznostih, ki jih bo odločitev pomenila še za naše naslednje generacije (ravnanje z radioaktivnimi odpadki).”

Ker gre za pomembno vprašanje za nas in zanamce, za vprašanje varnosti oskrbe z električno energijo in energetske neodvisnosti Slovenije, pa bo v prihodnjih letih vendarle treba razčistiti, ali imamo alternative, katere, kako preverjene in zanesljive so ter koliko nas bodo stale.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar