Menu Item
Kot smo poročali, projekt ustanovitve novega nacionalnega letalskega prevoznika dobiva vse večjo podporo med vladajočimi politiki. Ti kot argument pogosto navajajo, da nacionalno letalsko družbo potrebuje predvsem slovensko gospodarstvo. Zakaj bi podjetniki želeli "novo Adrio" in kakšne so danes konkretne težave?
Na N1 smo poročali, da naj bi v vladi že ta teden razpravljali o predlogu, da Slovenija ustanovi svojega letalskega prevoznika, odločitev pa sprejeli še pred poletjem.
Ideji, ki na pogorišču Adrie tli že dalj časa, je podporo javno izrazil gospodarski minister Matjaž Han, projektu pa naj ne bi oporekal niti finančni minister Klemen Boštjančič, ki druge ministre vseskozi opozarja, da se državna poraba ne sme več povečevati. Kot glavno zagovornico se medtem navaja infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, ki pa je pri javnih izjavah o ustanovitvi previdna.
Ministrica se tako tudi februarja letos za N1 ni želela opredeliti do naklonjenosti za ustanovitev nove družbe, je pa ob tem dejala, da želja prihaja predvsem iz gospodarstva. Kot je povedala takrat, “lahko slišimo glas gospodarstva”, ki pravi, da Slovenija svojega prevoznika potrebuje nazaj.
In kaj je glas gospodarstva oziroma kdo in zakaj potrebuje državnega letalskega prevoznika?
“V ekonomiji, ki je v osemdesetih odstotkih BDP odvisna od izvoza, morate biti povezani. Ali so to letala, helikopterji, sateliti, ne vem, ampak država, ki je tako zelo izvozno usmerjena, mora biti povezana s svetom. Letalske kampanje so žal ena od teh povezav, ki se jim ne moreš izogniti, saj je mednarodna povezanost nujna,” je razloge za ustanovitev novega nacionalnega prevoznika za N1 pojasnil partner mednarodne svetovalne družbe Kearney Branko Žibret.
Podjetja namesto v Slovenijo na Hrvaško
Žibret je v preteklosti že opozarjal na slabo letalsko povezljivost Slovenije, ki po njegovih besedah ni zanemarljiva težava za velika podjetja. Prepričan je namreč, da je slaba povezljivost eden od razlogov, zakaj multinacionalke preskočijo Slovenijo, ko ustanavljajo regionalne centre.
“Zamislite si, da se neka multinacionalka odloči, da bo odprla regionalni center v jugovzhodni Evropi. Definira nekoga, ki je direktor in mora ta projekt postaviti. On pogleda kriterije po več lokacijah: možnost šolanja je pri nas v redu, zdravstvena oskrba tudi, kako pa prideš v Ljubljano? Leteti moraš v Zagreb. V redu, si reče, in raje naredi regionalni center v Zagrebu,” je pojasnil Branko Žibret, ki meni, da gre pri zračnih povezavah za strošek, ki ga mora država sprejeti, ob čemer je spomnil, da vztrajamo z železniškim prometom, čeprav ta ni rentabilen.
Da je ustanovitev novega nacionalnega letalskega prevoznika korak v pravo smer, je prepričana tudi Nevenka Črešnar Pergar, ki na ameriški gospodarski zbornici v Sloveniji (Amcham) sopredseduje komisiji za spodbujanje investicij: “V AmChamu si prizadevamo za dvig konkurenčnosti države in pri tem je eden zelo pomembnih kriterijev ustrezna infrastruktura. Na področju povezljivosti smo najslabši ravno pri letalskih prevozih, zato se nam zdi ustanovitev pomembna.”
Tudi v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) so za N1 potrdili, da podpirajo zamisel o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika. Kot so zapisali, bi takšen prevoznik koristil gospodarstvu in poslovanju slovenskih podjetij.
“Predsednik kluba Joc Pečečnik predlaga, naj družbo oziroma nacionalnega letalskega prevoznika ustanovi Dars, ki ima dovolj sredstev in potrebnih kapacitet za izvedbo,” so še dodali.
“Nič ni narobe, če bi Slovenija pri ustanovitvi iskala partnerja”
Pa vendar področja letalstva ni mogoče urediti z danes na jutri, prav tako pa projekt zahteva ogromna vlaganja. Po neuradnih informacijah je ekonomska analiza o smotrnosti ustanovitve nacionalnega letalskega prevoznika, ki jo je naročilo infrastrukturno ministrstvo, pokazala, da je gospodarstvo s propadom nacionalnega letalskega prevoznika že izgubilo 250 milijonov evrov, turizem pa 150 milijonov evrov. Ustanovitev nove družbe naj bi stala sto milijonov evrov, z vsemi pripadajočimi stroški.
Črešnar Pergar je v zvezi z visokimi stroški dejala, da ne bi bilo nič narobe, če bi Slovenija pri razmišljanjih o ustanovitvi svojega letalskega prevoznika iskala partnerja, ki bi ga takšen projekt zanimal. Na vprašanje, kdo bi to lahko bil, je sopredsednica komisiji za spodbujanje investicij na AmChamu spomnila na poljskega nacionalnega prevoznika LOT, ki se aktivno širi ter veliko vlaga v novo infrastrukturo in letališča. Medtem si težko predstavlja, da bi Slovenija partnerja našla znotraj države.
Dodala je tudi, da so zaradi slabe povezljivosti že padle v vodo nekatere tuje investicije in da si marsikateri investitor želi sodelovanja z državnimi strukturami, pri katerih sama opaža premalo interesa in odziva.
Namesto enodnevni kar tridnevni izleti v tujino
Gospodarstveniki so ob tem poudarili še, da ustanovitve nacionalnega prevoznika podpirajo ne le z vidika turizma, ki je pogosto prva misel ob omembi letov – v prvi vrsti namreč izpostavljajo mednarodno poslovanje. “To je stvar čistega biznisa in tudi naši ljudje morajo ven zaradi posla. Danes iz Ljubljane v enem dnevu ne moreš več leteti v Frankfurt ali London in priti zvečer nazaj. To je standard poslovnega sveta. Če letiš iz Zagreba ali z Dunaja, se zjutraj usedeš na letalo, odpelješ, narediš svoje in se zvečer vrneš. Tega v Ljubljani ne moreš več narediti, kajti najprej nekam letiš sredi dneva, tam prespiš, preživiš cel naslednji dan in greš nazaj tretji dan. Tri dni zapraviš za nekaj, kar bi lahko naredil v enem dnevu. To so banalne stvari,” je poudaril Branko Žibret.
O podpori projektu ustanovitve nove nacionalne letalske družbe pa so precej bolj zadržani na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so za N1 dejali, da je vprašanje še preuranjeno. “Za zdaj smo podpirali, da se problematika slabe povezanosti rešuje s subvencijami, ki jih je ponujalo ministrstvo za gospodarstvo. Čeprav očitno s tem niso dosegli želenega cilja,” je dejal direktor GZS Mitja Gorenšček.
Na zbornici so tako povedali, da področje težko komentirajo, saj predlog ustanovitve novega letalskega prevoznika še ni bil predstavljen. “Ne poznamo predloga za ustanovitev. Gotovo je bila pripravljena finančna simulacija, ki bi jo radi pred uradno izjavo videli ter se odločili na podlagi številk,” je povedal Gorenšček.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje