Menu ItemMisija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za Slovenijo, ki jo prvič vodi Donal McGettigan, po desetih dneh zaključuje vsakoletno posvetovanje in poročilo, ki je v času zaostrovanja gospodarskih razmer - kot pove finančni minister Klemen Boštjančič - zelo pomembno za nas. Berejo ga namreč finančniki, ki vlagajo v državne obveznice. Za tiste, pri katerih se zadolžujemo, torej. Kaj jim sporočajo predstavniki sklada?
Zadnja misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Sloveniji je bila marca lani, ko je bilo v gospodarstvu in javnih financah še čutiti močen vpliv koronakrize. V letošnjem letu so se potrošnja gospodinjstev, investicije države in podjetij ter izvoz vrnili na predkrizne ravni. BDP beleži močno rast.
A kot smo pisali, se iz nedavno objavljenih podatkov Statističnega urada RS (Surs) že da razbrati nekatere znake ohlajanja: potrošnja gospodinjstev se umirja, prav tako se slabšajo pričakovanja izvoznikov, ki so motor našega gospodarstva. Investicije zaradi skorajšnjega konca evropske finančne perspektive medtem ostajajo visoke.
Posledica dveh šokov, epidemije in vojne v Ukrajini, je dodatno povečanje javnega dolga. Ob polletju je ta dosegal 73,5 odstotka BDP, pri čemer je močna rast BDP zakrila absolutno povečanje: javni dolg Slovenije se je v desetletju (od konca leta 2012) več kot podvojil, z 19 na 41,5 milijarde evrov.
Kako to dogajanje v času, ko smo na robu novega obrata v gospodarskem ciklu, vidi novi vodja misije IMF za Slovenijo Donal McGettigan?
Misija @IMFNews za Slovenijo, ki jo po novem vodi Donal McGettigan, končuje 10-dnevni obisk v #Slovenia.
Predstavili bodo prve zaključke, na novinarski tudi @mfinance_gov_si K. Boštjančič in guverner @BankaSlovenije B. Vasle. pic.twitter.com/9ga3mwhPQ5
— Andreja Loncar (@AndrejaLoncar) November 21, 2022
Kapice so drag ukrep
McGettigan je dejal, da se je slovensko gospodarstvo izkazalo kot izjemno odporno na šoka koronavirusa in vojne v Ukrajini. Trenutno beleži, kot je dejal, izjemno rast BDP, brezposelnost je zgodovinsko nizka.
A upočasnjevanje gospodarske rasti v glavnih (evropskih) partnericah bo pritisnilo na izvoz, inflacija je visoka, v okolju povišana stopnja negotovosti, je nadaljeval. IMF kljub temu Sloveniji za prihodnje poletje napoveduje malo manj kot dvoodstotno rast BDP (to je precej več kot Evropska komisija, ki nam napoveduje 0,8-odstotno rast), tudi inflacija se bo zniževala. A McGettigan je dejal, da mora za učinkovit boj proti inflaciji vzporedno z zategovanjem denarne politike teči tudi zategovanje fiskalne politike.
Prva je, da pojasnimo, v domeni centralnih bank (te od poletja dalje hitro dvigujejo obrestne mere), druga v domeni vlade, ki pa ji je McGettigan namenil nekaj kritik. Izpostavil je denimo omejevanje cen energentov – vlada je s septembrom omejila cene elektrike in zemeljskega plina za prebivalce in male poslovne odjemalce. Nižje cene veljajo za vse in za neomejeno količino porabe. Pred zimo se poraja strah, kaj bo, če bo nizka cena energentov spodbudila višjo porabo. Povejmo, da tudi večina drugih držav subvencionira cene energentov, a do določenega deleža porabe, na primer do 80 odstotkov povprečne porabe, medtem ko za porabo nad tem ohranjajo tržne cene.
McGettigan je opozoril, da je subvencioniranje energentov s tako imenovano kapico “drag ukrep, ki ne prispeva k varčevanju z energenti”. Ukrepi bi morali biti po mnenju IMF ciljni in osredotočeni na ranljive. Tudi pri podjetjih bi morali imeti ciljne ukrepe, omejene na finančna trdna podjetja, s čimer bi pripomogli k manjši porabi proračunske rezerve, na kateri je vlada za prihodnje leto rezervirala 1,2 milijarde evrov za pomoči zaradi visokih cen energentov.
Zviševanje upokojitvene starosti, obdavčitev nepremičnin
Po nekaj kriznih letih, ko so bile strukturne reforme postavljene na stranski tir, je IMF ponovno pozval k reformam, predvsem pokojninski in davčni, ki bi zmanjšale proračunske obremenitve. Pri prvi predlaga postopno zviševanje starosti upokojevanja. Pri drugi pa razbremenitev relativno visoke obdavčitve dela in povečanje obdavčitve premoženja (predvsem nepremičnin).
Razpravljali pa so tudi o, tako McGettigan, “mnogih davčnih olajšavah, ki zmanjšujejo proračunske prihodke”. Katerih, ni natančneje pojasnil.
Guverner BS Boštjan Vasle o inflaciji:
Ali v času povišane inflacije vlada preveč troši?
“Zelo smo zadovoljni s poročilom, imajo zelo pozitiven pogled na smer, v katero gre Slovenija,” je za N1 poročilo komentiral finančni minister Klemen Boštjančič. Po pogovorih s predstavniki IMF je ocenil, da sklad odobrava predvidene reforme, ki jih vlada Roberta Goloba namerava izvesti v prihodnjih dveh letih, predvsem davčno in pokojninsko.
A tudi sklad je opozoril na to, da mora biti vladno trošenje bolj ciljno usmerjeno, da omejimo učinke za proračunsko porabo, McGettigan je jasno opozoril, da so kapice na energente drag ukrep, oba z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom sta v izjavi na novinarski konferenci dejala, da mora restriktivni denarni politiki slediti tudi restriktivna fiskalna politika.
Boštjančič je dejal, da se strinja tudi s “kritičnim delom poročila IMF”. Na naše vprašanje, zakaj vlada kljub povišani inflaciji – vsaj tako se zdi – nadaljuje s povečanim in ne prav ciljno usmerjenim trošenjem, je odgovoril, da je bilo na nedavnem srečanju ministrov za finance v Bruslju povedano, da je približno 70 odstotkov letošnjih ukrepov za naslavljanje draginje v državah EU splošnih in ne ciljanih. “Tudi mi smo na začetku sprejemali nekatere splošne ukrepe, v zadnjem času pa sprejemamo ciljane.”
Ključna stvar pa je, kako obrzdati visoke cene energentov, je dejal in dodal, da je bila Slovenija na evropskem nivoju zelo aktivna ter po njegovi oceni tudi uspešna v boju za regulacijo cen na evropskih trgih (tu povejmo, da dogovora o mehanizmu za omejitev cen za zdaj ni). Ti ukrepi pomenijo manj obremenitev za nacionalne proračune in nas rešijo, da nam na koncu ni treba sprejemati za proračun obremenilnih ukrepov, je dejal (celotna izjava spodaj).
Boštjančič o proračunski politiki:
Iskanje novih investitorjev v naše obveznice
Slovenski ekonomisti že nekaj časa opozarjajo, da nas povečano trošenje vsakokratne vlade vodi v dolžniško past. Mojmir Mrak je nedavno ponovno spomnil na leto 2013, ko je bila Slovenija praktično pred bankrotom z javnim dolgom v višini vsega 45 odstotkov BDP. To je znatno pod maastrichtskimi kriteriji (60 odstotkov BDP) in še bolj pod današnjo ravnjo (73,5 odstotka BDP). Leta 2013 torej ni bila odločilna višina dolga oz. relativni delež glede na BDP, temveč likvidnost. Nihče ni želel kupiti naših obveznic. Mrak meni, da je ob današnji stopnji dolga tveganje še toliko večje. Podobno je v intervjuju za N1 opozarjal tudi Dušan Mramor.
Temu se tokrat na ministrstvu po Boštjančičevih besedah želijo izogniti. Tudi zato je finančni minister nedavno obiskal potencialne investitorje v naše državne obveznice na Japonskem. “Pripravljamo se na to, da bi lahko razširili portfelj in se zadolžili tudi na japonskem trgu. To je eden od ukrepov, ki jih na ministrstvu sprejemamo zato, da ne bo likvidnost tista, ki bi nas omejevala pri sprejemanju potrebnih ukrepov.”
Finančni minister sicer meni, da je naš dolg še vedno “obvladljiv”, zaveda pa se, da se razmere zaostrujejo. “Po naših ocenah se bodo v prihodnjih mesecih še bolj. Je pa Slovenija dobro pripravljena, tudi na najbolj črn scenarij, na tem delamo od junija dalje. Zelo pomembno je, kakšne ukrepe sprejemamo. Tudi današnji obisk in poročilo IMF je pomembno, saj je osnova za odločitev investitorjev, ali bodo vlagali v obveznice ene ali druge države.”
Boštjančič je dejal, da bo v prihodnje dodatna spodbuda za zmanjšanje dolga ponovna uveljavitev zdaj zamrznjenih fiskalnih pravil EU. Nedavno je komisija objavila, da bo ohranila cilj, da javni dolg članic na dolgi rok ne sme presegati 60 odstotkov BDP, primanjkljaj pa ne treh odstotkov BDP. “Razlike pri deležu dolga v BDP med državami so velike, tudi Slovenija ima še kar nekaj dela, da izpolnimo ta cilj. Zelo pomembno bo, kako bomo spomladi prihodnje leto začrtali to pot,” meni Boštjančič.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje