Menu Item
Medtem ko se splošna inflacija v večini evropskih držav počasi vendarle umirja, je v segmentu živil še vedno zelo visoka. To je odločevalce potisnilo v podoben položaj kot ob lanski energetski krizi: ljudje so vse bolj nezadovoljni, zato iščejo načine, kako znižati račune za špecerijo. Slovenska vlada bo najprej preučila, ali podjetja neupravičeno dvigujejo cene: z julijem uvaja obvezno poročanje o maržah za kmete, živilsko industrijo in trgovce, v primeru neupravičenih dobičkov, kot je dejal, premier, pa bodo regulirali marže. Katere evropske države so se že odločile za regulacijo cen, katere so se odpovedale vsaj delu davkov, in kako so nekatere vlade trgovce prepričale v prostovoljno nižanje marž?
Košarica živil povprečnega Slovenca se je v letu dni podražila za okoli 16 odstotkov. Kljub temu da borzne cene surovin in energentov v zadnjih mesecih padajo, se cene nekaterih živilskih izdelkov v trgovinah še naprej zvišujejo.
To med potrošniki vzbuja pomisleke, ali so podražitve upravičene ali so morda nekatera podjetja večjo kupno moč potrošnikov in tudi lažje sprejemanje podražitev (v času, ko se je dražilo ‘vse’) izkoristila za dvige marž.
ECB se proti inflaciji zadnje leto bori predvsem z dvigovanjem obrestnih mer ter zmanjševanjem odkupov obveznic (in s tem količine denarja v obtoku). A medtem ko se splošna inflacija upočasnjuje, cene živil ostajajo relativno visoke. Spodnji graf kaže gibanje za Slovenijo.
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je na Bančni konferenci v Ljubljani dejal, da pri nas trdovratnost inflacije še dodatno spodbuja močen fiskalni impulz, torej potrošnja države, in poudaril, da bo za umirjanje inflacije potreben širši odziv, ne samo z orodji denarne politike. Tu je poleg fiskalne in plačne politike izpostavil tudi politiko podjetij glede določanja marž.
Na lov za dobičkarji
Prav brzdanju domnevno neupravičenih dvigov marž je namenjena tudi zadnja poteza vlade, ki je ta teden podjetjem odredila obvezno poročanje o maržah po verigi od kmeta do trgovskih polic.
Premier Robert Golob je bil na novinarski konferenci ob prvi obletnici vlade oster: "Ugotovili bomo, kdo ima neupravičene dobičke in oderuške marže." Dejal je, da bo država po potrebi uvedla regulacijo marž.
Pasti regulacije
V Evropi so se do zdaj ukrepov regulacije cen živil lotili le Madžari, Hrvati in Grki.
Vlada Viktorja Orbana je uvedla obdavčitev presežnih prihodkov (tako imenovani windfall tax) za trgovce z živili, omejila cene določenih izdelkov, za katere je kasneje zaradi pomanjkanja po trgovinah določila še obvezen nivo zalog.
Prehranska in tudi splošna inflacija kljub vsem tem rigoroznim posegom v trg na Madžarskem ostajata zelo visoki in precej nad evropskim povprečjem. Cene hrane so se v zadnjem zvišale za 38,5 odstotka. Regulacija pa je mestoma povzročila pomanjkanje izdelkov na policah. Madžarski mediji v zadnjih dneh poročajo, da so vsi večji trgovci (večinoma gre za tuje verige) v zadnjem letu poslovali z izgubo.
Prav ta teden je začel veljati nov vladni ukrep obveznih popustov, ki trgovcem nalaga, da morajo izdelkom določenih izdelčnih skupin ceno znižati za 10 odstotkov glede na povprečno ceno v zadnjih 30 dneh. Orbanova vlada želi prehransko inflacijo, ki je daleč najvišja v Evropi, do konca leta znižati pod 10 odstotkov.
Hrvaška pa je lani določila najvišje cene sončničnega olja, mleka, moke, sladkorja, piščanca, svinjine in mletega mesa. V dneh po uvedbi so mediji poročali o tem, da trgovci izdelke umikajo s polic in da na primer v trgovinah primanjkuje sladkorja. Inflacija, ki je bila oktobra lani 20,5-odstotna, se je do aprila znižala na 16,1 odstotka.
Grčija pa je lani jeseni po poročanju LeMonde.fr sprejela zakon, ki večjim trgovcem nalaga, da morajo ves čas imeti po en izdelek iz 31 izdelčnih skupin (vključeni so kruh, testenine, mleko in tako dalje), ki je na voljo po znižani ceni. Izdelek mora biti jasno označen in cena objavljena na spletu. Prehranska inflacija, ki je bila jeseni lani pri 15 odstotkih, je bila aprila okoli 11 odstotkov.
Nižji davki, dogovori s trgovci
Zahodne države medtem poskušajo trgovce prepričati v prostovoljno nižanje cen osnovnih živil.
Španska vlada je trgovce k temu pozvala že lani jeseni. Podpredsednica vlade Yolanda Diaz je takrat dejala, da želi na ta način omogočiti revnejšim, da bi še naprej jedli zdravo.
Trgovci so potezo sprva kritizirali, češ da gre za poskus uvedbe regulacije cen. A v nadaljevanju so prostovoljno sledili priporočilom. Francoska trgovska veriga Carrefour, ki je drugi največji trgovec na španskem trgu, je tako septembra lani ponudila košarico 30 izdelkov (od živil do izdelkov za osebno higieno) za 30 evrov.
Največji španski trgovec Mercadona pa je aprila letos znižal cene 500 izdelkov in obljubil, da jih ne bo zvišal do konca leta. Ukrep naj bi trgovca stal okoli 200 milijonov evrov.
Španska vlada se je poleg tega v prvem letošnjem polletju odpovedala (sicer štiriodstotnemu) davku na dodano vrednost (DDV) za širok spekter osnovnih živil. V prvih mesecih tega leta so sicer mediji poročali, da se znižanje ne preliva v končne cene izdelkov.
Prehranska inflacija na Iberskem polotoku, ki se je zadnje pol leta gibala med 15 in 17 odstotki, se je aprila zmanjšala na 12,8 odstotka, pri čemer pa gre znižanje verjetno deloma pripisati učinku osnove, saj so se aprila lani cene hrane že dvigovale. Podatka za maj še ni.
Tri mesece znižanih cen
V Franciji se je vlada z velikimi trgovskimi verigami (izjema je E. Leclerc) izpogajala, da so pristale na znižanje marž na najnižji možni nivo za čas treh mesecev, od aprila do konca tega meseca. Trgovci lahko sami izbirajo, katere izdelke prodajajo po 'brezinflacijski' ceni, na polici pa jih lahko označijo s posebnim logom.
Največji trgovci so izbrali med 150 in 500 izdelkov in cene v drugem četrtletju znižali za 15 do 20 odstotkov. Po oceni gospodarskega ministra Bruna Le Maira bo to francoskim potrošnikom prineslo nekaj sto milijonov evrov prihranka.
Leclerc je sprva zavrnil sodelovanje v shemi, nato pa aprila sam uvedel trimesečno znižanje izdelkov trgovske blagovne znamke.
A podatki francoskega statističnega urada, ki objavlja tudi inflacijo v supermarketih, kažejo, da so se v aprilu cene osnovnih živil na letnem nivoju dvignile za 15,2 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot mesec prej. Poteza trgovcev torej vsaj v prvem mesecu ni upočasnila rasti cen. Podatkov za maj še ni.
V čakanju na ukrepe
Tudi v Veliki Britaniji po poročanju tamkajšnjih medijev 15,4-odstotna prehranska inflacija vlado Rishija Sunaka sili k ukrepanju.
Strokovnjaki pravijo, da je bila visoka inflacija na Otoku sprva posledica naraščajočih stroškov energentov in surovin, zdaj pa jo pripisujejo predvsem zaostrovanju regulative za podjetja po izstopu iz EU (tako imenovanem brexitu). Cene energentov in surovin namreč že nekaj časa padajo, kar se odraža v nekoliko nižjih cenah masla, mleka, ne pa tudi drugih živil. Podjetja po poročanju CNN najbolj bremeni zaostrovanje pravil na področju recikliranja ter ponovna uvedba mejnih kontrol na uvožena živila s poreklom iz EU, ki sledijo konec leta.
Britanski mediji so ta teden poročali, da naj bi Sunak razmišljal o regulaciji cen, kar je sprožilo odzive ekonomistov. Dejali so, da je Velika Britanija eksperiment z regulacijo izvedla v 70. letih prejšnjega stoletja in da ni uspel. Regulirane cene namreč jemljejo motivacijo podjetjem, da proizvajajo oziroma prodajajo, na drugi strani pa povečajo povpraševanje, kar nujno vodi v pomanjkanje teh izdelkov.
Iz vlade so nato prišla pojasnila, da naj bi Sunak, ki je državljanom obljubil, da bo letos prepolovil inflacijo, razmišljal le o pozivu trgovcem po francoskem vzoru.
Nižji davki in strožji nadzor
Portugalska in Poljska sta podobno kot Španija začasno zmanjšali davek na dodatno vrednost (DDV) na izbrane izdelčne skupine. Praviloma so to osnovna živila, kot so moka, mleko, maslo, jajca. Italijanska in estonska vlada idejo še preučujeta.
Države obenem krepijo nadzorne mehanizme. Na Portugalskem so na teren poslali tržne inšpektorje, Švedska, Norveška in Velika Britanija pa so napovedale strožji nadzor s strani varuhov konkurence.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje