V madžarskih trgovinah je po poročanju njihovih medijev vse težje dobiti sladkor, katerega ceno je vlada Viktorja Orbana pred letom dni omejila, da bi zajezila inflacijo. Restavracija v bližini meje s Srbijo kupcem ob naročilu nad 17,5 evra podarja kilogram sladkorja. Madžarska centralna banka opozarja, da je omejevanje cen doseglo nasproten učinek od želenega - da je torej pospešilo inflacijo. Sladkorja po regulirani ceni ni, alternative, katerih cene niso regulirane, pa so precej dražje kot prej.
Madžarski gostinec, lociran ob meji s Srbijo, ki nudi tudi dostavo, je na družbenem omrežju objavil nenavadno ugodnost za kupce. Vsem, ki naročijo hrano v vrednost nad 17,5 evra, podarja kilogram kristalnega sladkorja.
“Vsi ste že občutili, da je v svetu, v katerem živimo, vse več težav. Človeštvo je doseglo točko, ko nas osreči kilogram sladkorja, saj je dandanes lahko težava dobiti tako osnovno dobrino,” piše gostinec. “Zdaj potrebuješ srečo ne samo, da zadeneš na loteriji, ampak tudi, da najdeš kristalni sladkor v trgovini.”
Je na Madžarskem res pomanjkanje sladkorja in zakaj?
Madžarska vlada Viktorja Orbana je v začetku lanskega leta, da bi omejila rastočo inflacijo, zamrznila cene osnovnih živil, in sicer sladkorja, bele moke, sončničnega olja, svinjskega stegna, piščančjih prsi ter mleka z 2,8 odstotka maščobe. Takrat že povišane cene so vrnile na višino povprečne maloprodajne cene v oktobru 2021.
Odločitev je povečala povpraševanje, zato je veliko trgovcev omejilo, koliko izdelkov z regulirano ceno lahko kupi posameznik. Kljub temu so madžarski mediji zadnje mesece poročali, da v domačih trgovskih verigah vlada pomanjkanje sladkorja po tej ceni. Trgovci so poročali, da tudi, ko napolnijo police, kupci v zelo kratkem času vse poberejo. Medtem so se cene alternativnih izdelkov, katerih cena ni regulirana, na primer sladkorja v kockah ali v prahu, močno zvišale.
Novinarji so se spraševali, ali se po sagi s pomanjkanjem goriv na črpalkah, ki se je končala z odpravo kapice, podobno dogaja še s sladkorjem (in tudi drugimi izdelki po regulirani ceni).
Predstavnik združenja proizvajalcev sladkorja in vodja madžarske tovarne sladkorja Magyar Cukor Árpád Dorogi je zagotavljal, da je proizvodnja sladkorja zadostna (njegova tovarna bi jo lahko po potrebi celo povečala) in da je treba razloge za prazne police iskati pri trgovcih. Ti očitno sladkorja po regulirani ceni nočejo prodajati po ceni, ki je nižja od nabavne. Po drugi strani je poudaril, da nižja cena povečuje povpraševanje.
Poleg tega, da omejevanje cen očitno povzroča motnje na trgu ne rešuje izziva inflacije. Ta je bila na Madžarskem konec novembra 22,5-odstotna, dvakrat višja kot pri nas in primerljiva z inflacijo baltskih držav, ki imajo najvišjo rast cen v evrskem območju. Cene hrane so se pri severovzhodnih sosedih v letu dni zvišale za 43 odstotkov, pri nas za 18,6 odstotka. Madžarska vlada napoveduje, da bo inflacija vrh, ki naj bi bil pri 27 odstotkih, dosegla letos.
Guverner madžarske centralne banke Gyorgy Matolcsy je nedavno opozoril, da je omejevanje cen doseglo nasprotni učinek od želenega in celo pospešilo rast cen. Matolcsy je dejal, da je ta zaradi omejitev večja za tri do štiri odstotne točke, saj trgovci izgubo pri prodaji reguliranih proizvodov nadomeščajo s podražitvijo alternativ.
Orbanova vlada je omejitev cen osnovnih živil kljub temu podaljšala do konca aprila. Obenem pa z novo uredbo, ki stopi v veljavo te dni, trgovcem zapoveduje, kolikšno dnevno zalogo izdelkov po reguliranih cenah morajo imeti.
Ukrep, ki vodi v pomanjkanje
Omejevanje cen je med ekonomisti izredno nepriljubljen ukrep, saj so do zdaj poskusi v praksi pokazali, da omejitev cen ne reši težave naraščajočih cen, ampak le prenese breme s kupca na proizvajalca oziroma prodajalca, učinek na inflacijo pa je zgolj kratkoročen. Praviloma pa ima tudi negativne stranske učinke.
New York Times je januarja lani, ko so se tudi v ZDA pojavile posamezne ideje, da bi z omejevanjem cen zajezili rastoče cene, pisal, da so na drugi strani Atlantika ta ukrep nazadnje v praksi preizkusili v 70. letih. V spominu ljudi je ostal kot ukrep, ki je v končni fazi prinesel pomanjkanje izdelkov. Ekonomisti menijo, da bi to poslabšalo kakovost ponudbe, če bi proizvajalci v želji po ohranitvi marže iskali poti za znižanje proizvodne cene, ali pa vodilo v razcvet sive ekonomije, če bi proizvajalci na ta način dosegli ‘poštene’, višje cene.
V zadnjem letu se ta ukrep vseeno relativno pogosto omenja, tudi nekateri ekonomisti so mnenja, da bi z omejitvijo majhnega nabora najbolj osnovnih živil revnejšim zagotovili dostop o teh izdelkov v času prehranske draginje.
Ideja tudi v glavah slovenske politike
Ideja se je že pojavila tudi pri nas. Kmetijski minister prejšnje vlade Jože Podgoršek je imel v začetku maja spisano gradivo za regulacijo maloprodajnih cen nekaterih živil po vzoru Madžarske. Takrat podražitve še niso bile tako problematične, so nam dejali na ministrstvu, če bi postale, pa bi vlada lahko hitro sprejela regulacijo. Mesec dni kasneje je vajeti prevzela vlada Roberta Goloba, ki je uvedla spletni portal za spremljanje cen živil. Pred prvo objavo primerjave cen pa je tudi Golob dejal, da bodo, če se rast cen ne umiri, morali uvesti regulacijo cen.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
