Menu Item
Čeprav je bil odziv Evrope na krizo uspešen, ukrepi ne morejo trajati v nedogled. "Ko bo čas, bomo morali postopoma začeti zmanjševati primanjkljaj in dolg," je na Brdu pri Kranju danes dejal evropski komisar Valdis Dombrovskis.
“Zelo sem vesel, da se je neformalni sestanek ministrov končal produktivno in učinkovito,” je na novinarski konferenci ob koncu dvodnevnega neformalnega zasedanja povedal gostitelj, finančni minister Andrej Šircelj. Razpravljali so o temah, ki se nanašajo tako na bančno unijo kot finančni sistem, finančno politiko in nove blockchain tehnologije, govorili so tudi o možnostih investiranja v manj razvitih državah, kjer je Šircelj izpostavil predvsem IMF. Tema je bil tudi novi digitalni davek, kjer je večina držav podprla predlog OECD.
Vsi, ki so sodelovali na srečanju, so po ministrovih besedah pokazali veliko željo po tem, da Evropa nadaljuje z investicijskim ciklusom, in da ta po pandemiji postane še močnejši.
Podatki kažejo na “pozitivno nepričakovan” gospodarski odboj v večini evropskih držav, tudi v Sloveniji, je še poudaril Šircelj. “To pomeni, da je bil odziv EU na koronsko krizo uspešen in učinkovit, rezultati kažejo gospodarsko rast in relativno nizko brezposelnost,” je dodal.
Gospodarstvo EU se vrača na staro pot
Tudi izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, sicer evropski komisar za trgovino, je izpostavil znake solidnega gospodarskega okrevanja. “Številke so močne, vse države EU se bodo še letos ali prihodnje leto vrnile na ravni bruto domačega proizvoda iz leta 2019,” je ocenil.
Čeprav je bil po komisarjevih besedah odziv Evrope na krizo uspešen, pa se moramo zavedati, da ukrepi ne morejo trajati v nedogled. “Ko bo čas, bomo morali postopoma začeti zmanjševati primanjkljaj in dolg,” je izpostavil. Vse države bodo morale v tem času izboljšati kakovost javnih financ. “To jim bo omogočilo, da vlagajo v naložbe, ki bodo skladne z zelenim in digitalnim prehodom,” je dejal.
Gibanje slovenskega javnega dolga in primanjkljaja:
Zmanjšati dolg in vlagati v naložbe
Pri teh je z Evropsko komisijo in Svetom EU pripravljena sodelovati tudi Evropska centralna banka (ECB). Njen podpredsednik Luis de Guindos je izpostavil, da bo zeleni prehod terjal veliko naložb, javne pa morajo biti skladne tudi z evropskimi fiskalnimi napori. Institucije bodo tako po njegovih besedah morale najti rešitev, kako okrepiti tako javne kot zasebne zelene naložbe, ob tem pa nadaljevati fiskalno konsolidacijo, potem ko se bo pandemija končala.
Dombrovskis je povzel, da države čaka dvojna naloga – zmanjšati dolg in vlagati sredstva v naložbe. “To bo terjalo načrtovanje in iskanje sredstev za investicije, kjer bodo močno vlogo odigrali načrti za okrevanje in odpornost,” je dodal. Investicije same po sebi pa po komisarjevih besedah ne bodo dovolj. “Morajo iti z roko v roki s strukturnimi reformami,” je poudaril.
Točka preloma: večina držav EU za digitalni davek
Glede novih obdavčitev je Dombrovskis pojasnil, da je večina držav EU podprla dogovor Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) glede globalnega obdavčevanja korporacij, kar je označil za točko preloma. “Zdaj imamo do oktobra čas za končen dogovor, pri čemer upamo, da bodo predlog podprle tudi preostale članice,” je dejal.
Dogovor o globalnem digitalnem davku sicer predvideva, da bodo morala podjetja, kot so Google, Amazon, Facebook in Apple, plačevati najmanj 15 odstotkov davka. A ta je, kot je izpostavil komisar, zgolj del načrtov EU glede obdavčevanja podjetij v 21. stoletju. “Dolgoročno si unija želi davčnega sistema, ki bo omogočal pravično in trajnostno rast ter zeleno in digitalno preobrazbo,” je izpostavil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!