Menu Item
Med načini, kako postati privlačnejši za nove letalske družbe, se omenja tudi možnost cenejšega goriva na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Petrol je edini ponudnik kerozina v Sloveniji, cene pa naj bi bile postavljene na "relativno visokem nivoju". Kerozin je bil že v Jugoslaviji edini derivat, ki ni bil reguliran, zato nekdanji direktor Adrie Airways Peter Grašek pravi, da gre za področje, s katerim bi se "vlada morala pozabavati, če res želi privabiti več prevoznikov". Kako se na očitke odziva Petrol, ki na Brnik dobavlja gorivo, in kaj pravi upravitelj letališča?
Vlada je aprila v želji izboljšav slovenske letalske povezljivosti pripravila razpis za subvencioniranje letalskih linij. Čeprav naj bi naša država za subvencije na leto namenila 5,6 milijona evrov, skupno pa je v programu za tri leta na voljo 16,8 milijona evrov, razpis ni izpolnil želja.
Zanimanje za slovenske subvencije sta izkazali le dve letalski družbi, po tem pa so se v javnosti začela pojavljati ugibanja, kako bi še lahko Slovenija izboljšala povezljivost.
Kot rešitev se še naprej najpogosteje omenja ustanovitev novega nacionalnega prevoznika v javno-zasebnem partnerstvu, vendar končne odločitve o tem še ni. Med načini, kako postati privlačnejši za nove letalske družbe, se omenja tudi cenejše gorivo na letališču Jožeta Pučnika. Na tega namreč letijo očitki, da ima enega najdražjih goriv v Evropi.
“Vedno smo bili bitke s Petrolom”
Mišo Mrvaljević iz združenja turističnih agencij je med drugim za Radio Slovenija povedal, da naj bi Petrol, ki brniškemu letališču dobavlja gorivo, tega drugam dobavljal ceneje. “To je zadeva, o kateri je treba zelo resno razmisliti,” je prepričan.
Vprašanje o dragem brniškem kerozinu ima že dolgo brado. Slovenski naftni trgovec po besedah nekdanjega dolgoletnega predsednika uprave Adrie Airways Petra Graška gorivo dalj časa prodaja po visokih cenah. “Ko sem bil v Adrii do leta 2001, smo vedno bili bitke s Petrolom in letališčem o cenah. Vedno je bilo to najdražje letališče, tako cene goriva kot letališke storitve,” je jasen dober poznavalec razmer v letalstvu.
Adria si je v preteklosti že poskušala zagotoviti drugega dobavitelja in celo sklenila dogovor s Shellom, vendar je bila težava s skladiščnim prostorom. Poskušali so z gradnjo novega prostora, a dovoljenja za to iz ekoloških razlogov niso dobili.
Da ima Petrol, ki je edini ponudnik kerozina v Sloveniji, cene postavljene na “relativno visokem nivoju”, pišejo avtorji analize, ki so pregledali učinke propada Adrie Airways na naše gospodarstvo in turizem.
Na ceno vplivajo majhne količine ljubljanskega letališča
Veleprodajna cena goriva za letala se je po podatkih analitične družbe S&P Global konec prejšnjega tedna v Evropi gibala pri 103 dolarjih (91,6 evra) za sod oziroma 0,576 evra za liter. Čeprav so to na eni strani znani podatki, nam ne povedo veliko, saj slovenski naftni trgovec na drugi strani svojih cen ne razkriva, ker so “te informacije del pogodbenih razmerij s posameznimi letalskimi družbami”.
Na spletni strani Petrola lahko tako vidimo le informativne cene na letališču Jožeta Pučnika, ki veljajo za nenačrtovane kupce. Za te liter kerozina z vsemi dajatvami in DDV stane 1,507 evra, medtem ko cena za liter brez dajatev znaša 0,862 evra.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ob tem pojasnjuje, da letala, ki pristanejo na brniškem letališču, polnijo z dvema različnima gorivoma. “Prvi je kerozin, tako imenovani Jet A-1 – gre za turbinsko gorivo, drugi pa je letalski bencin 100LL (Avgas), ki je primeren za manjša letala z letalskimi batnimi motorji.” Cena tega je še višja in z dajatvami ter DDV znaša 2,408 evra na liter.
Za občutek, iz hrvaške Ine so za N1 navedli, da trenutna cena za liter kerozina za komercialne lete na zagrebškem letališču znaša 0,6636 evra brez trošarin in DDV.
Petrol na vprašanje, ali lahko zavrnejo trditev, da so cene goriva na letališču Jožeta Pučnika objektivno višje v primerjavi z večino evropskih letališč, odgovarja s pojasnilom, da so količine letalskega goriva, ki jih dobavljajo strankam na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, “v primerjavi s količinami, ki se iztočijo na večjih evropskih letališčih, relativno majhne, kar vpliva na ceno. Pri primerjavi cen goriva na različnih letališčih je treba upoštevati različne dejavnike, vključno z obsegom prometa, logističnimi stroški, politikami davkov in drugih dajatev.”
V Petrolu spomnijo še na razliko med večjimi letališči, kjer imajo veliki letalski prevozniki bazo, od kjer izvajajo večino poletov in kjer se oskrbujejo z večino potrebnega goriva. Na ljubljanskem letališču trenutno nima baze noben redni prevoznik.
Da neposredna primerjava cen letalskega goriva na ljubljanskem letališču in drugih evropskih letališčih ni mogoča, je prepričan tudi upravnik letališča Fraport Slovenija, ki pravi, da na določanje cen vplivajo številni dejavniki, denimo velikost trga.
Fraport obenem niti ne zavrača niti potrjuje, da so cene goriva na ljubljanskem letališču višje v primerjavi z večino evropskih letališč; so pa potrdili, da so se s to temo nanje obrnile tudi nekatere letalske družbe.
Petrol je za Radio Slovenija dejal, da cene goriva ne vplivajo na slabo letalsko povezljivost Slovenije.
Gorivo je eden največjih operativnih stroškov
Kakšen delež končne cene letalske vozovnice na brniškem letališču predstavlja strošek goriva, sicer ni javno znan podatek – pri tem je namreč treba upoštevati še stroške upravljalca letališča, potniki pa lahko v celotnem seštevku stroškov potovanja upoštevajo tudi ceno parkirišča. Najcenejša celodnevna tarifa parkiranja na letališču Jožeta Pučnika za prve tri dni znaša 14,90 evra, od četrtega dneva pa je za vsak dodaten dan treba plačati 8,60 evra. Za primerjavo: na letališču ob pregrešno dragem Dubrovniku je cena celodnevnega parkiranja prvi dan 4,60 evra. Vsaj prvi teden parkiranja je cenejši tudi na zagrebškem letališču, kjer dnevna tarifa znaša 11 evrov.
Kljub temu pa kerozin v letalstvu še zdaleč ni zanemarljiva tematika. Gorivo namreč predstavlja od trideset do štirideset odstotkov operativnih stroškov letalskih družb, spomni Peter Grašek in doda, da je delež odvisen od cene in prevoznika, v vsakem primeru pa gre za enega od najvišjih operativnih stroškov.
“Da gorivo ne vpliva, ni res. To je zelo pomembno pri tovoru – še bolj kot pri potniškem, pa tudi pri slednjem se prevozniki odločajo, kam leteti, ko pogledajo vse stroške in prihodke, ki jih lahko zgenerirajo. Letalo lahko pripelje gorivo za pot nazaj, vendar so, glede na število potnikov, določene omejitve. Maksimalna teža poletanja in pristajanja je tista omejitev, ki onemogoča prevozniku, da vedno s sabo pripelje gorivo iz cenejšega vira,” poudarja Grašek.
Tudi na Fraportu Slovenija pravijo, da privlačne cene goriva zagotovo povečujejo konkurenčnost destinacij.
Ne nazadnje je turistična agencija Kompas že lani za N1 pojasnila, da je v pogodbi z letalskim prevoznikom navedeno, da “se za vsake tri odstotke podražitve goriva za en odstotek dvigne cena najema letala”. Pojasnila je še, da v celotni ceni aranžmaja cena letalske vozovnice predstavlja okoli 40 odstotkov cene: “Zato lahko rečemo, da tovrstni dvig cene goriva zahteva dvig cene aranžmaja za okoli deset do štirinajst odstotkov.”
Ali zaradi goriva tečejo pogovori med Petrolom in Fraportom Slovenija ali državnimi odločevalci, da bi ceno goriva znižali? Na Petrolu pravijo, da je stalni stik vzpostavljen z upravljalcem letališča, s katerim naj bi si prizadevali za konkurenčnost in visoke standarde v korist njihovih strank – letalskih prevoznikov. “Ne le cenovno, ampak tudi v smislu zagotavljanja kakovostnih storitev in logistične podpore,” so dodali, medtem ko stikov z državnimi odločevalci na to temo nimajo.
Vredno je omeniti še, da je bil kerozin že v Jugoslaviji edini derivat, ki ni bil reguliran, enako pa je ostalo do danes. Peter Grašek ob tem pravi, da si je Petrol z oderuškimi cenami za kerozin vselej popravljal izid, če so kdaj izgubili pri dizlu ali bencinu. “Politika je podpirala takšno politiko Petrola in vlada bi se morala pozabavati tudi s tem, če res želijo privabiti več prevoznikov.”
Z vprašanjem, ali razmišljajo o regulaciji cen kerozina oziroma ali bi ta ideja lahko bila na vladni mizi v bližnji prihodnosti, smo vprašali tudi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, kjer pa pravijo, da razgovori v smeri spremembe letalskih goriv znotraj vlade ne potekajo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje