Menu Item
Z Banke Slovenije so sporočili, da je Sodišče EU pritrdilo njihovemu stališču do slovenskega zakona, ki določa sodne postopke za tako imenovane podrejence. Z zakonom je skušala vlada Marjana Šarca urediti sodno varstvo tistih, ki so bili "izbrisani" med zadnjo veliko bančno sanacijo. Problem z zakonom naj bi bil v kršenju prepovedi monetarnega financiranja. Kaj to pomeni?
Sodišče Evropske unije je pritrdilo prepričanju Banke Slovenije, da je zakon o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank sporen, so sporočili iz Banke Slovenije. “Zakon je sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Podobno so odločitev Sodišča Evropske unije razložili na ministrstvu za finance. “Sodišče je presodilo, da bi, v kolikor bi bremena financiranja reševanja bank nosila centralna banka kot organ za reševanje, to povzročilo kršitev prepovedi monetarnega financiranja države ali poseglo v finančno neodvisnost centralnih bank,” so zapisali.
Je odločitev ustavnega sodišča že znana?
Zakon je državni zbor sprejel leta 2019, v času vlade Marjana Šarca. Pripravili so ga na ministrstvu za finance, ki ga je takrat vodil Andrej Bertoncelj. Namen zakona je bil zagotoviti pravno varstvo nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank, ki so bile izbrisane zaradi sanacije bančnega sistema v letih 2013 in 2014. Teh oseb se je v javnosti prijelo ime “podrejenci”, saj so imeli v lasti tako imenovane podrejene obveznosti bank.
Na podlagi zakona iz leta 2019 naj bi stekli sodni postopki na mariborskem okrožnem sodišču. Tam so se tega bali, saj so predvidevali, da bi lahko število vloženih tožb preseglo 100.000.
V Banki Slovenije so ves čas trdili, da zakon krši prepoved monetarnega financiranja in zaupnost informacij, zato so se obrnili na ustavno sodišče. To je marca 2020 zadržalo izvajanje zakona do dokončne odločitve, januarja lani pa je Sodišču EU poslalo nekaj vprašanj, da bi samo lažje razsodilo. Banka Slovenije v današnjem sporočilu za javnost torej razkriva odgovore, ki jih je Sodišče EU poslalo slovenskemu ustavnemu sodišču. Kako bo to odločilo, seveda še ni mogoče reči.
Vsekakor bo odgovor Sodišča EU pomemben. Ne nazadnje so z njim zadovoljni v Banki Slovenije, ki želi, da bi ustavno sodišče zakon razveljavilo.
Na ministrstvu za finance so poudarili, da je treba počakati na odločitev slovenskega ustavnega sodišča. “Ker pa se zavedamo, da je treba čim prej zagotoviti postopek bolj učinkovitega sodnega varstva, smo že pristopili k dodelavi procesnih rešitev,” so zapisali. Pri tem se bodo poskušali čim bolj uskladiti s sodno vejo oblasti, so zagotovili.
Kaj je monetarno financiranje?
Sodišče EU je glede zaupnosti podatkov pritrdilo ministrstvu za finance, glede spornosti monetarnega financiranja pa Banki Slovenije.
Monetarno financiranje je povečevanje denarja v obtoku z namenom financiranja države. V Evropski uniji je to prepovedano, ker naj bi negativno vplivalo na stabilnost cen in javnofinančno disciplino.
Zakaj naj bi zakon o sodnem varstvu podrejencev kršil prepoved monetarnega financiranja? Ker predvideva, da bo odškodnino, če bo ta na mariborskem sodišču dosojena, plačala Banka Slovenije iz svojih “za ta namen oblikovanih rezervacij in splošnih rezerv”. Če bi odškodnina presegla višino teh rezervacij oziroma rezerv, bi denar začasno založila država, centralna banka pa bi ga morala vrniti. Po podatkih finančnega ministrstva je bila skupna vrednost kvalificiranih obveznosti, ki so bile ob sanaciji izbrisane in na katere se predlog zakona nanaša, 963 milijonov evrov. K temu bi bilo treba prišteti še obresti, ki trenutno znašajo že 600 milijonov evrov, je danes poudarilo društvo Mali delničarji Slovenije (MDS).
Ključen je odgovor na vprašanje, ali bi Banka Slovenije s plačilom teh odškodnin plačevala svoje obveznosti ali obveznosti države. Če bi plačevala obveznosti države, bi lahko šlo za nedovoljeno monetarno financiranje.
Kdo naj plača?
Banka Slovenije je ves čas trdila, da ne bi smela biti odgovorna za plačilo odškodnine. Reševanje bank je najprej naloga lastnikov, so poudarjali. Ker lastniki slovenskih bank te naloge niso izpolnili, je banke po finančni krizi reševala država, so pojasnjevali v Banki Slovenije. Banka Slovenije ni imela ključne vloge pri sprejemanju odločitev o sanaciji, so že poudarjali.
Podrejenci bodo po zakonu v sodnih postopkih dokazovali, da so s sanacijo izgubili več, kot če sanacije ne bi bilo. Dokazali naj bi torej, da je bil slovenski način sanacije bank (in s tem tudi izbris podrejenih obveznosti) neupravičen. Vendar so v Banki Slovenije odgovarjali, da bi se bilo treba tudi v tem primeru zavedati, da koristi od sanacije ni imela Banka Slovenije, ampak posamezne banke in država. Poleg tega rezerve Banke Slovenije – v letnem poročilu piše, da jih je za več kot milijardo evrov – niso oblikovane za ta namen. Medtem pa je država s sanacijo pridobila lastniške deleže v bankah in terjatve, ki so bile prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), s katerimi bi lahko plačala morebitne odškodnine, še poudarjajo v Banki Slovenije.
Z ministrstva za finance so takrat odgovarjali, da iz njihovega predloga ne izhaja grožnja monetarnega financiranja, saj je zakonodaja v času sanacije izrecno predpisovala, da Banka Slovenije odgovarja za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi izrednih ukrepov. Po njihovih besedah je imela centralna banka ključno vlogo pri presoji situacije v bankah pred sanacijo in je ukrepe izrekla samostojno in neodvisno.
Sodišče EU: Banka Slovenije lahko plača samo, če je kriva
V odgovorih Sodišča EU je najverjetneje bistveno, da je po njegovem Banka Slovenije lahko odgovorna za škodo podrejencev samo, če je dokazano resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja. Zakon namreč ne predvideva, da bi se v sodnih postopkih ugotavljala takšna krivda.
“Zakon predvideva, da bi Banka Slovenije poravnala morebitno odškodnino tudi ne glede na podano krivdno odgovornost, kar pa ni v skladu s stališčem Sodišča EU v konkretni zadevi. To pomeni, da ni v skladu s pravnim redom EU in zato tudi ne s slovensko ustavo,” so nam dodatno pojasnili na Banki Slovenije.
Po prepričanju Sodišča EU “Banka Slovenije ne more kriti škode izbrisanim imetnikom finančnih instrumentov zgolj zaradi majhnih prihodkov in odpovedi drugim pravnim sredstvom, kot to določa zakon”, so v današnjem sporočilu izpostavili v Banki Slovenije. Poleg tega naj bi Sodišče EU zapisalo še, da Banka Slovenije za ta namen ne sme prekomerno posegati v svoje rezerve, kot to določa zakon.
Izvensodna poravnava?
Banka Slovenije je zato danes ponovno pozvala k oblikovanju drugačne zakonske rešitve. V društvu Mali delničarji Slovenije se s tem strinjajo, so pa dodali, da bi bilo najbolje poiskati kompromisno rešitev v izvensodni poravnavi.
“Društvo MDS meni, da pravica do plačila poštene vrednosti za izbrisano premoženje ni in ne more biti odvisna od resnih kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja Banke Slovenije, temveč le od objektivne vrednosti tega premoženja. Odvzeto premoženje ni bilo ničvredno, kot že deveto leto moramo trpeti oškodovanci, saj ga v primeru ničvrednosti sploh ne bi bilo treba odvzeti oz. izbrisati,” so poudarili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje