Evropska unija se pripravlja na prekinitev dobave plina iz Rusije. V kriznih razmerah, ki bodo nastale, pa si bodo članice dolžne med seboj solidarno pomagati. Kaj to pomeni in kako se posamezne države članice pripravljajo na krizo?
Če Rusija po zaključku vzdrževalnih del na plinovodu Severni tok 1 ne bo obnovila dobave plina, bo Evropska unija uveljavila uredbo o varnosti oskrbe iz leta 2017. V primeru izrednega stanja bi morale sicer vse države članice EU imeti oblikovane načrte za izredne razmere in trifazni alarmni sistem. Vse države članice pa te obveznosti niso izpolnile, piše nemški Deutsche Welle.
Države članice Evropske unije so razdeljene v regionalne skupine, ki si delijo skupna tveganja, še piše Deutsche Welle. Eno skupino sestavljajo baltske države in Finska, države, ki so bile doslej povsem odvisne od ruskega plina in so deloma že našle alternative. V drugi skupini so Portugalska, Španija in Francija. Te države prejemajo le majhne količine ruskega plina, zato nanje ustavitev dobave ne bi neposredno vplivala.
V kriznih razmerah bi bile članice dolžne druga drugi nuditi solidarnostno pomoč, kar pomeni, da bi si medsebojno oskrbovali plin in si izmenjevali informacije. Poleg tega morajo imeti države članice EU do jesenskega začetka ogrevalne sezone plinohrame vsaj 80-odstotno polne. Težava, ki jo ugotavljajo številni strokovnjaki in politiki, je tako v tem, da izguba največjega dobavitelja plina – Rusije – močno otežuje medsebojne dobave oziroma polnjenje skladišč.
Severni tok 1 (Foto: Hannibal Hanschke/REUTERS)
Bi solidarnost delovala v EU?
Na podlagi uredbe, ki določa, kako ravnati v primeru kriznega stanja, bi države članice morale plin ponuditi le državam, ki bi razglasile izredno stanje ter si hkrati prizadevale zmanjšati porabo. Po uredbi bi za nakup in prodajo plina še vedno skrbeli delno zasebni, delno državni dobavitelji plina, kar je v času krize zapleten postopek.
Zgornjo mejo cen plina, ki jo je sicer predlagala Italija, je Evropska unija doslej zavračala kot kontraproduktivno. Postavlja pa se tudi vprašanje, ali bi Bolgarija, ki jo Gazprom bojkotira, saj še vedno dopušča, da ruski plin transportirajo po državnih plinovodih do Srbije in Madžarske, s tovrstnim ravnanjem lahko nadaljevala.
Madžarska je sicer že sredi tedna razglasila izredne razmere in prepovedala ves izvoz plina, kar pomeni, da država ne spoštuje več načela solidarnosti. “Nisem prepričan, da je to pametno za neobalno državo z manj kot 3 milijardami kubičnih metrov v skladiščih in 10 milijardami kubičnih metrov letne porabe plina,” je zapisal Georg Zachmann, višji sodelavec za energetsko in podnebno politiko v bruseljskem think tanku Bruegel na Twitterju.
Madžarska vlada je zaradi energetske krize v sredo, 13. julija, razglasila izredne razmere na področju energetike, v veljavo pa je stopil načrt za pripravo države na prihodnje izzive, ki vključuje sedem točk, je sporočil tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltán Kovács. Več v prispevku Madžarska razglasila izredno stanje, prepovedati namerava tudi izvoz plina.
PROFIMEDIA
Kako se članice pripravljajo na krizo?
Kot piše Deutsche Welle, države članice EU iščejo alternative. Nemčija in baltske države tako upe polagajo v utekočinjeni plin, uvožen z Bližnjega vzhoda ali ZDA. Ta bo shranjen v plavajočih terminalih, ki pa jih je treba še zgraditi. Italija na drugi strani kupuje zaloge iz Alžirije in Azerbajdžana.
Še vedno pa je mogoče po sicer višji ceni dobiti plin iz Velike Britanije, Norveške, Alžirije in Nizozemske. Kljub temu pa Evropska komisija po pisanju nemškega medija predvideva, da to na kratki rok ne bo nadomestilo plina iz Rusije. V Bruslju zato predlagajo varčevanje z energijo in manjšo porabo plina v javnih ustanovah.
Kaj predvideva načrt za izredne razmere?
Prihodnji teden bo Evropska komisija predstavila načrt za izredne razmere. Ta med drugim določa, da mora imeti v času nezadostne dobave proizvodnja električne energije v plinskih elektrarnah prednost pred porabo plina za kuhanje in ogrevanje pri potrošnikih.
Nemčija meni, da se bodo pravila morala spremeniti, ker so bila naravnana na kratkotrajne izpade v posameznih državah in ne dolgoročno pomanjkanje. Pravila tudi določajo, da se bodo lahko javne in poslovne stavbe ogrevale na največ 19 stopinj Celzija. Prav tako je že vzpostavljena platforma za skupne nakupe plina, vendar še ne deluje.
Z vsemi naštetimi ukrepi bi lahko gospodinjstva in poslovni odjemalci prihranili eno tretjino plina, ki bi sicer prišel iz Rusije. Kaj pa preostali del? O tem naj bi evropski ministri razpravljali na vrhu EU konec julija, še navaja Deutsche Welle.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje