V času, ko se evropske države pripravljajo na zimo in si prizadevajo napolniti skladišča s plinom, je madžarska vlada Viktorja Orbána razglasila izredne razmere na področju energetike in se zedinila o sedmih ukrepih, preko katerih bo naslovila energetsko krizo. Med njimi je tudi prepoved izvoza goriv, pa povečanje domače proizvodnje zemeljskega plina ...
Madžarska vlada je zaradi energetske krize razglasila izredne razmere na področju energetike, v veljavo pa je stopil načrt za pripravo države na prihodnje izzive, ki vključuje sedem točk, je prek Twitterja sporočil tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltán Kovács.
Sedem točk načrta, ki jih je Kovacs naštel na Twitterju, vključuje povečanje domače produkcije zemeljskega plina na dve milijardi kubičnih metrov, zunanji minister Péter Szijjártó pa je dobil nalogo, da zagotovi dodatne zaloge plina. Kot je ocenil, bi si Madžarska pred začetkom kurilne sezone lahko zagotovila še 700 milijonov kubičnih metrov plina. Kje bi plin lahko kupila, minister ni opredelil.
Prav tako je na seznamu, ki ga je objavil Kovács, prepoved izvoza “nosilcev energije (goriva) in lesa za kurjenje”, vlada pa bo spodbujala domačo proizvodnjo lignita. Medtem ko peta točka predvideva “čimhitrejši ponovni zagon elektrarne na lignit Mátra”, šesta in sedma točka predvidevata “širitev operacij jedrske elektrarne Paks” ter odpravo kapice, ki je doslej zamejevala najvišjo ceno stroškov gospodinjstev. “Tisti, ki porabljajo nadpovprečno, bodo morali plačati tržno ceno,” je zapisal tiskovni predstavnik madžarske vlade.
Kot zadnje naj bi prišle na vrsto omejitve za gospodinjstva
Po navedbah šefa Orbánovega kabineta Gergelya Gulyása bodo ukrepi na Madžarskem, kjer naj oskrba s plinom še ni motena, uvedeni avgusta, piše tiskovna agencija Reuters. Prav tako je Gulyás zagotovil, da bodo dodatne omejitve, če bodo potrebne, gospodinjstva zadevale nazadnje.
Minister Szijjártó je povedal, da so madžarska skladišča, ki imajo kapaciteto za hranjenje 6,33 milijarde kubičnih metrov plina, zapolnjena 44-odstotno, kar predstavlja približno četrtino letne porabe v državi. Kot kažejo podatki madžarskega energetskega regulatorja MEKH, so skladišča bolj prazna, kot so bila v sredini julija v obdobju zadnjih štirih let.
15-letna pogodba med Budimpešto in ruskim energetskim gigantom Gazpromom, ki je bila podpisana lani, sicer predvideva letno dobavo 3,5 milijarde kubičnih metrov plina preko Bolgarije in Srbije ter ene milijarde kubičnih metrov plina preko plinovoda iz Avstrije. 85 odstotkov plina, ki ga porabi Madžarska, pride iz Rusije.
Zaradi krize energentov, ki je izbruhnila po začetku vojne v Ukrajini, je pod pritiskom tudi madžarska vlada premierja Orbána, ki to funkcijo opravlja od leta 2010. Madžarska se denimo sooča z visoko inflacijo – več kot 10-odstotno –, njena valuta, forint, pa je v primerjavi z evrom dosegla rekordno nizko vrednost. Orbán sicer od začetka vojne poudarja, da madžarska gospodinjstva ne smejo plačati cene oboroženega konflikta v sosednji državi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje