Menu Item
Samski prebivalec Evropske unije brez otrok je lani mesečno v povprečju domov prinesel dva tisočaka, Slovenci smo s 1.127 evri na 18. mestu med 27 državami. Neto zaslužek zaposlenega s povprečno plačo, ki ima partnerja s povprečno plačo in dva otroka, je zaradi ugodnejše davčne politike in dodatkov nekoliko višji: v Evropski uniji 2.143 evrov, pri nas 1.213.
Plače so v Evropi in tudi drugod po svetu vroča tema. Ker se dražijo hrana, energenti, višajo najemnine, se kupna moč prebivalstva ob enaki plači zmanjšuje.
Zato se krepijo pritiski za njihovo povečanje. Banka Slovenije ponekod že opaža dvige plač, predvsem v poklicih, kjer kadra primanjkuje. Pričakujejo, da se bodo plačni pritiski še okrepili, predvsem glede na napovedi sindikatov, da bodo zahtevali znaten, 11-odstotni dvig minimalne plače s prihodnjim letom (kar je sicer le pogajalsko izhodišče, a ob rastočih cenah je moč sindikatov verjetno večja).
V centralni banki sicer svarijo, da bi močnejši plačni pritiski dali dodaten veter v jadra inflaciji, ki bi tako iz začasne prešla v dolgotrajno.
V spodnjem delu lestvice
Slovenske plače sicer v evropski primerjavi niso prav visoke, kaže statistika Eurostata.
Ta objavlja podatke o povprečnih neto plačah po državah za različne kategorije. Mi smo pogledali dve:
- samski državljan, ki zasluži povprečno plačo in nima otrok, ter
- par z dvema mladoletnima otrokoma med 4 in 6 leti, pri čemer oba partnerja zaslužita povprečno plačo (neto plača ljudi z vzdrževanimi člani je zaradi ukrepov družinske politike v večini držav ob enaki bruto plači nekoliko višja kot pri samskih).
Slovenija je v obeh kategorijah na 18. mestu med 27 državami. Samski Slovenec je lani domov v povprečju prinesel 1.130 evrov, tisti v zvezi in z dvema otrokoma pa 1.220 evrov. Naše povprečne plače so tako primerljive z estonskimi in portugalskimi.
Problem: plače ne rastejo
Problem slovenske plačne statistike je ta, da so v zadnjem desetletju pri nas povprečne plače zrasle za okrog 17 odstotkov, kar je sicer hitreje od Španije, Francije, Italije, kjer so se plače povišale le za od pet do sedem odstotkov. Naša rast je primerljiva z nekaterimi zahodnimi državami, na primer Švico, Luksemburgom, Dansko, kjer pa so bile seveda osnove precej višje.
Države nekdanjega vzhodnega bloka medtem v zadnjem desetletju zaznavajo precej višje stopnje rasti: Estonija nas je s 70-odstotno rastjo v tem desetletju prehitela, Slovaška je imela 32-odstotno rast, Poljska 47-odstotno, Češka 24-odstotno. Nekoliko višja je tudi rast v naših glavnih trgovinskih partnericah: Nemčija je imela 22-odstotno rast, Avstrija 24-odstotno.
Razlogov je več, eden glavnih pa verjetno nizka produktivnost našega gospodarstva in pomanjkanje novih tujih investicij, ki so v vzhodni Evropi v zadnjem desetletju poskrbele za gospodarski razcvet.
Marsikje javne storitve plačujejo iz žepa
Ob primerjavi plač velja sicer opozoriti, da so podatki o plačah le del zgodbe.
Za celovito primerjavo bi morali za vsako državo pogledati tudi obseg tako imenovane socialne države: pri nas država subvencionira lep del cene vrtca, tudi košarica obveznega zdravstvenega zavarovanja je precej “bogata”. V marsikateri evropski državi za te storitve ljudje plačujejo iz žepa, tako da je realna razlika v kupni moči manjša.
Primer: v Švici imajo za naše razmere vrtoglave plače, a na primer švicarski vrtci so po primerjavi OECD med najdražjimi na svetu. Varstvo otroka za tri dni na teden stane med tisoč in dva tisoč frankov mesečno (to je po trenutnem menjalnem tečaju med 950 in 1.950 evrov).
Primerjajte svoj prihodek z ostalimi
V aplikaciji Evropske komisije lahko preverite, kako veliki so prihodki vašega gospodinjstva v primerjavi z ostalimi gospodinjstvi v državi (in tudi drugod po Evropski uniji). Aplikacija je na voljo tukaj.
Na vrhu Švica, na dnu Romunija in Bolgarija
Razlike v plačah so po evropskih državah kar velike. Najvišjo povprečno plačo v Evropi ima Švica s 5.640 evri plače za samskega prebivalca. Sledita Islandija z nekaj manj kot 3.600 evri in Norveška s povprečno plačo 3.536 evrov. Četrti je Luksemburg, ki ima s 3.400 evrov povprečne plače najvišje plače v Evropski uniji.
Če pogledamo kategorijo partnerjev v družini z dvema otrokoma, prav tako kraljuje Švica s 5.920 evri plače, Islandija pa pade na četrto mesto. Pri njih so namreč tudi za tiste z vzdrževanimi člani plače primerljive (3.600 evrov). Na drugem mestu lestvice, za Švico, je Luksemburg (3.830 evrov), sledi Norveška s 3.640 evri.
Na dnu lestvice sta v obeh kategorijah Bolgarija in Romunija, kjer je povprečna plača za samskega 530 oziroma 710 evrov, za tiste z vzdrževanimi člani pa v Bolgariji 530 evrov, v Romuniji 740 evrov.
Mini davčna reforma bi zvišala neto plačo
Pri nas naj bi se sicer v prihodnjih letih, če bo sprejeta mini davčna reforma, neto plače povišale.
Poslanci so prejšnji teden prižgali zeleno luč nadaljnji obravnavi noveli zakona o dohodnini, ki med drugim predvideva dvig splošne olajšave z zdajšnjih 3.500 evrov na 7.500 do leta 2025. Pri tem je določeno predhodno obdobje od davčnega leta 2022 do 2024.
Po izračunih ministrstva za finance bi se v primeru sprejema novele prihodnje leto mesečni neto prihodek delavca s povprečno plačo dvignil za približno 23 evrov, leta 2025, ko bi dokončali dvig splošne olajšave, pa bi bila neto plača prejemnika povprečne plače višja za 100 evrov (torej okrog 1.320 evrov).
