Zakon o davku na virtualne valute, ki bi po prvih napovedih ministrstva za finance moral začeti veljati že z januarjem prihodnje leto (torej čez pet dni), je zaradi "številnih pripomb" v javni obravnavi obstal na ministrstvu. Kaj se bo z njim zgodilo, še ne (po)vedo.
Ministrstvo za finance je oktobra v javno obravnavo poslalo predlog zakona o davku na virtualne valute, s katerim naj bi obdavčili vlaganja v kriptovalute (največja med njimi je bitcoin), ki so v zadnjih letih tudi med Slovenci precej priljubljena oblika naložbe.
Javna obravnava je potekala do 12. novembra, a po tem datumu o predlogu, ki bi moral začeti veljati že z januarjem (torej čez pet dni), ni bilo slišati ničesar. “Na predlog zakona o davku na virtualne valute smo v javni obravnavi prejeli številne pripombe, ki jih še proučujemo in usklajujemo s Finančno upravo Republike Slovenije,” so nam na vprašanje, v kateri fazi je predlog, pojasnili na ministrstvu za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj. Vsebine pripomb za zdaj ne razkrivajo.
Kakšna bo nadaljnja pot predloga, še ni znano. Na ministrstvu se bodo – odvisno od obširnosti sprememb, ki jih bodo vključili v zakon – odločili, ali se opravi ponovna javna obravnava. Če te ne bo, pa bodo gradivo poslali vladi v odločanje. Kdaj, nam niso povedali, vsekakor pa novi davek z januarjem 2022 še ne bo veljal.
Predvideli dve možnosti obdavčitve
Po prvotnem predlogu bi nova davčna ureditev začela veljati s prihodnjim letom, kar bi pomenilo, da bi imetniki kriptovalut davek prvič plačali v letu 2023. Kot smo pisali v članku Davek na kriptovalute: kakšen bo in kdaj naj bi začel veljati, je ministrstvo predvidelo dve možnosti obdavčitve, posameznik bi lahko sam izbral tisto, ki mu bolj ustreza.
Prva je bila, da bi ob unovčitvi od prodajne cene odšteli 15 tisočakov in plačali davek v višini 10 odstotkov izračunane razlike. Druga pa, da bi plačali 20 odstotkov od ustvarjenega dobička (torej razlike med nakupno in prodajno ceno).
Kaj to pomeni za proračun 2023?
Ministrstvo je v predlogu kot enega od ciljev obdavčitve virtualnih valut navedlo spodbujanje prostovoljnega in enostavnega plačevanja davkov.
Kriptovalute so trenutno siva cona financ, saj nihče pravzaprav ne ve, koliko denarja imamo Slovenci v teh naložbah. Ministrstvo pa je v predlogu ocenilo, da bodo prihodki državnega proračuna iz naslova davka na virtualne valute v prvih nekaj letih znašali med 100 in 500 tisoč evrov letno.
Tolikšen bo torej izpad v proračunu za leto 2023, ko bi po prvotnem načrtu morali v proračun priti prvi evri. Davek bi bil sicer ob uveljavitvi v prvotni obliki eden od manjših davčnih virov: za primerjavo, z dohodnino naj bi v letu 2023 zbrali 1,8 milijarde evrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje