Slovencem, ki trgujejo z bitcoinom, ethereumom in drugimi virtualnimi valutami, se obeta (nov) davek na kriptovalute. Ministrstvo za finance je predlog zakona obdavčitve kriptovalut februarja že drugič poslalo v javno obravnavo.
Trg s kriptovalutami v zadnjem letu močno raste. Čeprav gre za volatilne in pogosto tvegane naložbe, v kriptovalute vlaga tudi veliko Slovencev. Trenutno je obdavčitev kriptovalut, ki jih je že več tisoč, v zakonodaji jasno določena le za podjetja oziroma fizične osebe z dejavnostjo.
Pri posameznikih, ki trgujejo s kriptovalutami, pa ni povsem jasno, kje je meja, ko bi posameznik moral odvesti davek. Načeloma velja, da mu, če posameznik trguje le nekajkrat na leto, davka ni treba plačati.
Če pa trguje pogosto oziroma je to njegov poglavitni dohodek, mora prijaviti dejavnost in plačati davke.
Davek na kriptovalute zadeve poenostavlja
Novi davek na kriptovalute (Zakon o davku od virtualnih valut), ki ga je ministrstvo za finance februarja že drugič poslalo v javno obravnavo, pa stvari poenostavlja.
10 odstotkov pri unovčenju
Posameznik bo plačal 10-odstotni davek od vrednosti unovčenih kriptovalut, pri čemer pa se davek uvede le za zneske, višje od 10.000 evrov v enem koledarskem letu. Priznani pa so mu tudi normirani stroški v višini 50 odstotkov od obdavčljivega zneska. Če bo posameznik na leto prodal za 10.000 evrov ali manj kriptovalut, mu torej davka na kriptovalute ne bo treba plačati.
Če bo posameznik, na primer, na leto prodal za 15 tisoč evrov kriptovalut, bo plačal 250 evrov davka (15.000 – 10.000 = 5.000 // 50 % od 5.000 = 2.500 // 10 % od 2.500 = 250).
Za unovčenje kriptovalute se šteje menjava oziroma prodaja kriptovalute za fiat valuto (torej za evre, dolarje ali druge valute …), ti pa morajo biti nakazani na bančni račun ali mu je izplačilo kako drugače dano na razpolago. Za unovčenje se šteje tudi nakup blaga, storitev ali drugega premoženja s kriptovaluto. Menjave med kriptovalutami pa se medtem ne štejejo za unovčenje.
Dokazovanje izgube
Če posameznik pri unovčenju kriptovalut v koledarskem letu ustvari izgubo, mora to izgubo davčnemu organu dokazati.
Kdaj prvi davek na kriptovalute?
Predlog zakona je do konca februarja v javni obravnavi, ministrstvo pa bo nato zbralo pripombe in končno različico poslalo v potrditev na vlado. Če bo vlada predlog sprejela, ga bo lahko poslala v potrditev v državi zbor, a poslanci bodo zakon težko spravili pod streho pred volitvami.
Če bo zakon sprejet še letos, bo začel veljati 15. dan po objavi v uradnem listu. To pomeni, da bi posamezniki prve davčne obračune morali oddati šele na začetku leta 2023 (predlog zakona predvideva, da mora zavezanec davčni obračun vložiti v elektronski obliki prek sistema eDavki najpozneje do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto). Posameznik mora dokumentacijo o transakcijah v fizični obliki hraniti 10 let od unovčenja kriptovalute.
Globe do 5.000 evrov
Zakon za kršitelje predvideva tudi globe. Če posameznik ne bi predložil davčnega obračuna ali ne bi zagotavljal oziroma dovolj dolgo hranil ustrezne dokumentacije o unovčevanju virtualnih valut in izvedenih transakcijah, bi mu grozilo od 250 do 400 evrov globe. Če pa bi navajal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, bi mu grozilo od 400 do 5.000 evrov globe.
Nov zakon se bo uporabil le za fizične osebe, ne pa tudi za pravne osebe in za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo virtualno valuto evidentirano med sredstvi pravne osebe oziroma fizične osebe, ki opravljajo dejavnosti. Pri fizični osebi, ki kupuje in prodaja virtualno valuto v svojem imenu in za svoj račun, se ne šteje, da opravlja dejavnost, ne glede na število opravljenih transakcij, še določa predlog zakona.
Članek smo prvič objavili novembra 2021. Februarja 2022 smo ga posodobili z novim predlogom zakona.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje