Komisija državnega zbora za nadzor javnih financ razpravlja o razlogih za državno dokapitalizacijo skupine HSE v višini skoraj 500 milijonov evrov. "Gre za premostitev likvidnostnih težav HSE. Verjamemo, da bo HSE sredstva vrnil do konca leta 2024, če ne bo novih pretresov na trgu," je dejal minister za finance Klemen Boštjančič.
“Država je 5. decembra vplačala 300 milijonov evrov za premostitev likvidnostnega primanjkljaja skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE), drugi del v višini do 192 milijonov evrov bo predvidoma vplačala do 15. decembra, o čemer vlada še odloča. Pred vplačilom je Slovenski državni holding (SDH) izvedel test zasebnega vlagatelja, ki dokazuje, da dokapitalizacija ne predstavlja državne pomoči,” je povzel minister Klemen Boštjančič.
Predsednik komisije Jernej Vrtovec (NSi) je sejo sklical, da so lahko predstavniki vlade, SDH in HSE pojasnili razloge za takšno potezo. Presenetilo ga je, da o tej možnosti v DZ niso govorili septembra, ko so poslanci dali zeleno luč državnemu poroštvu za dostop energetskim podjetjem do kreditov za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko in plinom. Nekaj odgovorov so podali na odprtem delu seje, nato pa so jo za javnost zaprli.
Generalni direktor HSE Tomaž Štokelj je pojasnil, da so pomoč potrebovali zaradi letošnje slabe hidrologije ter težav Premogovnika Velenje in posledično zaustavitve Termoelektrarne Šoštanj (Teš). “Hidrologija je letos 32 odstotkov pod načrtovano z najnižjo proizvodnjo v zadnjih 20 letih,” je spomnil. Pri termoproizvodnji je v drugi polovici leta prišlo do težav v Premogovniku in proizvodnja Teša je 20 odstotkov pod načrti, je dodal.
“Na hidrologiji so imeli za 300 milijonov evrov izpada prihodkov, iz naslova nižje proizvodnje Teša je ta znašal 170 milijonov evrov,” je povedal in navedel, da je tako negativni vpliv na letošnje poslovanje dosegel 470 milijonov evrov, ki jih je ublažilo 50 milijonov evrov več od načrtovanih pri trgovanju z električno energijo. “Izpad prihodkov tako znaša 420 milijonov evrov,” je pojasnil.
HSE je precej zadolžen, ima okoli 700 milijonov evrov dolga. Banke mu kljub državnemu poroštvu niso želele dati toliko kredita, kolikor bi ga potreboval. Ker je državno poroštvo dano za 80 odstotkov, 20 odstotkov pa bi šlo v breme bank, so po njegovih besedah od bank dobili le 185 milijonov evrov. Pri tem, da je število bank, ki dajejo kredit, omejeno, saj nekatere zaradi svojih zavez do zelenega prehoda nočejo dajati kredita skupini s termoproizvodnjo.
Boštjančič je povedal, da bo za nadzor porabe denarja v HSE skrbel posebni odposlanec, kritičen pa je bil do preteklih vodstev HSE. Ta so po njegovih besedah večinoma postavljali nerealne načrte, veliko je bilo skrivanja, predvsem težav s Tešem in glede stanja premoga v premogovniku. HSE bo imel, kot je dodal, veliko izgubo. A Štokelj pričakuje, da bo poslovanje v prihodnjem letu veliko boljše.
Boštjančič je še navedel, da država pri cenah energije zelo pomaga gospodinjstvom, sedaj bo še gospodarstvu. “Nekdo mora razliko do tržnih cen pokriti in to je proračun,” je dejal. Štokelj je omenil nujnost energetske neodvisnosti. “Ključno je, da imamo v Sloveniji dovolj veliko samooskrbnost po razmeroma stabilnih cenah,” je poudaril. Zapiranje Teša je tako odvisno od vzpostavitve novih enot za proizvodnjo električne energije.
Štokelj je omenil nujnost realnih analiz, koliko premoga lahko odkopljejo v Velenju in kakšne kakovosti je. V preteklosti se je pritiskalo na povečevanje odkopa na račun zanemarjanja načrtovanja novih prog za odkop. Kot je dejal, je njegov prvi ukrep ta, da se načrtuje bolj realno, ob tem pa testira kakovost tujega premoga in izdeluje cenovne analize. Nato bodo sprejeli po njegovih navedbah optimalno odločitev, koliko vlagati v Premogovnik Velenje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje