Energetika Ljubljana, ki z novim letom prehaja na plin, tega pa še ni zakupila, ima na drugi strani že zagotovljene dobave indonezijskega premoga za prihajajočo kurilno sezono. V podjetju pravijo, da se še niso odločili, kateri energent bodo uporabili za ogrevanje 60 tisoč ljubljanskih gospodinjstev, ljubljanski župan Zoran Janković pa v izjavah precej jasno zagovarja prehod na plin. Računa na to, da bo trenutno rekordno visoko tržno ceno zemeljskega plina vlada regulirala, očitno pa ga o uporabi alternative ne prepričajo niti vseevropski pozivi k varčevanju s porabo plina.

Energetika Ljubljana, kot smo pisali, končuje gradnjo plinsko-parne enote, ki prinaša menjavo energenta. Premog bo zamenjala za plin. Več kot 120 milijonov evrov vreden projekt, katerega namen je bil med drugim zmanjšanje onesnaženja zraka v prestolnici, pa prihaja ob nepravem času, ko so cene plina na zgodovinsko rekordnih ravneh. Podjetje plina za jesenski zagon še ni zakupilo.

Trenutna cena zemeljskega plina na madžarski borzi za zadnje letošnje četrtletje je približno 160 evrov za megavatno uro, za prihodnje leto je malo nižja (130 evrov). Zakup po taki ceni bi prinesel znatno podražitev ogrevanja za 60 tisoč gospodinjstev, ki danes daljinsko toploto plačujejo po 85 evrov za megavatno uro. Cena daljinske toplote je sestavljena iz variabilnega dela, kar je cena energenta (trenutno je primarni energent premog, v prihodnosti bo to plin), in fiksnega dela, ki vključuje stroške proizvodnje in ceno po nekaterih ocenah dvigne za približno 20 ali 30 odstotkov.

Obenem se vsa Evropa trudi zmanjšati porabo zemeljskega plina, saj bi ga v primeru prekinitve ruskih dobav v ogrevalni sezoni lahko celo zmanjkalo. Nova ljubljanska enota bo velik porabnik plina – skupno slovensko letno porabo plina bo povečala za 15 odstotkov. Evropa naj bi prav danes predstavila cilje za vsako članico glede varčevanja pri porabi plina, ki naj bi jih sprva uvedli kot priporočila, v primeru zaostrovanja razmer na plinskem trgu pa bi postali zavezujoči. Ali bodo pri tem upoštevali priklop velikega porabnika v ogrevalni sezoni, ni znano.

Energetika Ljubljana: Odločitve še nismo sprejeli

V Energetiki Ljubljana so dejali, da še ne vejo, ali bodo v novi enoti uporabljali zemeljski plin ali premog (petino porabe v vsakem primeru pokrijejo z biomaso). Poudarjajo pa: “Na novo ogrevalno sezono se pripravljamo z upoštevanjem vseh dejstev, tveganj in neznank, s katerimi smo soočeni, in naše ključno vodilo ostaja, da naredimo vse, kar lahko za zanesljivo in varno energetsko oskrbo vseh naših uporabnikov.”

Kot so pojasnili, imajo dobave premoga in lesne biomase za prihodnjo ogrevalno sezono – v nasprotju s plinom – zagotovljene. Na vprašanje, kakšna bi bila cena daljinske toplote jeseni, če ostanejo na premogu in biomasi, ne odgovorijo. Zakaj, je sicer nejasno, saj imajo tako premog kot biomaso že zakupljen in jim je tako cena znana. A v Energetiki, ki jo vodi Samo Lozej, so povedali tako: “Ker je trg z energenti v tem trenutku zelo nepredvidljiv, ne samo na področju plina, trenutno oziroma do jeseni ne moremo prejudicirati cene toplote za daljinsko ogrevanje v nobenem scenariju.”

Podoben odgovor smo dobili tudi z občine, ki je lastnica podjetja. “Tržne razmere na vseh energetskih trgih so zelo spremenljive, zato na podlagi trenutnih razmer ni mogoče oceniti situacije ne samo za plin, temveč tudi za daljinsko ogrevanje,” so pojasnili, obenem pa dodali, da je naložba v plinsko enoto pomemben korak k umikanju premoga iz Ljubljane ter z vidika okolja. “Čeprav je trenutna situacija nepredvidljiva in nezavidljiva, je treba gradnjo zaključiti skladno z načrti. Ne smemo pozabiti, da so za investicije v energetiki potrebna leta načrtovanja in velika vlaganja.”

Ljubljanski župan Zoran Janković (levo) pri reševanju problematike visokih cen plina računa na to, da bo vlada Roberta Goloba – tako kot v primeru elektrike – uvedla regulacijo.

Janković računa na konec vojne in Roberta Goloba

Bolj se je včeraj na novinarski konferenci opredelil ljubljanski župan Zoran Janković. “Plin ni problem Ljubljane, ampak Evropske unije (EU),” je dejal. “Tu bomo počakali. Optimistično upam, da bo konec vojne konec avgusta. Kajti takrat se bo vsa Evropa, predvsem Nemčija, ki je 70-odstotno odvisna od ruskega plina, zavedala, da bo ob polarnem mrazu, ki je tudi možen glede na temperaturne razlike, treba nekaj urediti.”

Poudaril je, da je namen prehoda na plin izboljšati kakovost zraka. “Premog, katerega delež bi zmanjšali za 70 odstotkov, ni prijazen okolju, čeprav je iz Indonezije, ker ga od tam vozimo z ladjo in vlakom,” je povedal. Premoga imajo sicer, kot je že večkrat poudaril, dovolj za celo kurilno sezono. Trenutno imajo na zalogi 60 tisoč ton premoga, naročeni sta še dve ladji s skupno 290 tisoč tonami premoga, in predvideno dobavo oktobra in januarja. Cena naj bi bila 50 milijonov evrov, pri čemer pa v ceno niso vključeni emisijski kuponi. Poleg plina, premoga in biomase ima toplarna še možnost proizvodnje na kurilno olje. Tako bo prihodnjo kurilno sezono ogrevanje predvidoma 60 odstotkov na plin, 20 na premog in 20 na biomaso.

Kot je že večkrat dejal, se zaveda, da bo ob prehodu na plin letos težava cena. A Janković je povedal, da ima zagotovila iz vlade, da plin bo, računa pa tudi, da bo cene regulirala. Tu omenimo, da je Janković v dobrih odnosih s premierjem Robertom Golobom, ki mu je na dan izvolitve napovedal dva premierska mandata.

Po njegovem toplarna tako sploh ni največja težava, ampak hiše, ki se ogrevajo na plin. V taki živi tudi sam, je dejal. “Če plina ni, lahko kurim samo še taborni ogenj.” Janković je ponovno poudaril pomen načrtovane gradnje sežigalnice. “Ko bo projekt končan, bo Ljubljana 70-odstotno samooskrbna. (…) To nam zagotavlja nebolečo glavo ob takih dogodkih, kot je trenutna vojna v Ukrajini.”

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.