Mariborsko sodišče je zavrnilo zahtevo Kovačičeve obrambe za izločitev sodnice

Matjaž Kovačič (Foto: Bor Slana/BOBO)

Mariborsko sodišče je zavrnilo zahtevo obrambe nekdanjega prvega človeka Nove KBM Matjaža Kovačiča za izločitev sodnice Karmen Krajnc iz senata, ki njemu in nekdanjemu lastniku Dela Revij Matjažu Raščanu sodi za domnevno zlorabo položaja pri dveh poslih banke z Raščanovim podjetjem Monera. Sojenje se je zato nadaljevalo z zaslišanjem prič.

Kovačič in njegov zagovornik Črt Šatej sta se za vložitev zahteve za izločitev sodnice odločila takoj po nedavni obsodilni sodbi, v kateri je senat pod vodstvom iste sodnice Matjaža Kovačiča in Mateja Raščana obsodil na zaporni kazni zaradi zlorabe položaja pri terminski prodaji delnic elektropodjetij, v ozadju katere je bilo po prepričanju sodišča zagotavljanje denarja za nakup časopisne hiše Večer.

Prepričana sta namreč, da je sodnica z navajanjem zadeve Monera v omenjeni sodbi na nek način že prejudicirala razplet tudi v zdaj obravnavani zadevi, v kateri se je Kovačiču in Raščanu na zatožni klopi pridružila še takratna članica uprave Manja Skernišak.

Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru Jasna Murgel je dan pred današnjo obravnavo zahtevo obrambe zavrnila, potem ko je sodnica Krajnc v pisni izjavi na zahtevo zatrdila, da izrek sodbe v drugi zadevi v ničemer ne prejudicira odločitve senata v tej.

Odvetnik Šatej je protestiral, ker jih sodišče s to izjavo sploh ni seznanilo, s čimer naj bi bile obdolženim po njegovem kršene ustavne pravice. Ker je sodnico Krajnc to dejstvo presenetilo, je danes še enkrat preverila pri vodstvu sodišča, kjer pa so ji odgovorili, da je bila njena izjava del sklepa, po zakonu pa da ni potrebno strank o tovrstni izjavi obveščati pred sprejemom odločitve ter da to niti ne bi imelo vpliva na odločitev.

Specializirano državno tožilstvo sicer v omenjeni zadevi nekdanjima vodilnima v Novi KBM očita zlorabo položaja pri odobritvi neustrezno zavarovanega bančnega posojila Moneri v višini 7,5 milijona evrov za financiranje nakupa dela delnic družbe Dela Revije, drugi pa na sklenitev kupoprodajne pogodbe za terminski nakup delnic srbske družbe Proinvestments v višini nekaj več kot pet milijonov evrov, s čimer naj bi Raščan finančno pokril še drugi del delnic Dela Revij.

Sodišče je danes zaslišalo Aleksandra Papiča, ki je v času Raščanovih poslov vodil ljubljansko podružnice Nove KBM. Povedal je, da je šlo predvsem za kredite v zvezi z Delo Revijami, a se ni spomnil, da bi bile takrat z izpolnjevanjem obveznosti slednjih kake težave. Nobenih podrobnosti pa ni znal povedati o kreditih Moneri. Prav tako je kategorično zanikal, da bi Kovačič ali Skernišakova kadarkoli vplivala na kakšne njegove odločitve, s katerimi bi favoriziral Raščanova podjetja.

Zaslišan je bil še nekdanji predsednik uprave propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena Simon Zdolšek, saj se je holding zavezal k odkupu delnic že omenjene srbske družbe, s čimer se je banka zavarovala, če to slučajno ne bi uspelo Moneri. Zdolšek je povedal, da je bilo takšno sodelovanje med holdingi nekaj običajnega, da pa se o tem ni nikoli dogovarjal s Kovačičem, prav tako pa da, z izjemo srečanja na enem od družabnih dogodkov, sam Raščana sploh ni poznal. Do dogovorov je prišlo preko zastopnikov Pomholda Ivana Vizjaka in Rafaela Kos.

Na vprašanja sodnice o tem, kakšno korist bi od vsega skupaj imel Zvon Ena, je dejal, da so takrat veliko sodelovali s Pom-Investom, družbe, ki je prejela 7,5 milijona evrov kredita Nove KBM in jih nato naprej posodila Raščanovi Moneri. Ob tem je še zagotovil, da je bil Zvon Ena vse do leta 2010 v takšni finančni kondiciji, da bi brez težav izpolnil dano zavezo, če bi to seveda bilo potrebno.