Menu ItemStrukturne reforme, ki se jih nikakor ne znamo lotiti, politično kadrovanje, zaradi katerega se včasih zdi, da je celoten sistem korporativnega upravljanja le krinka, in politična delitev na desne in leve, ki po mnenju nekaterih ovira razvoj države. Kaj o vsem tem pravijo Robert Golob, predsednik stranke Gibanje Svoboda, Aleš Hojs, podpredsednik SDS, Matej Tonin, predsednik NSi, in Tanja Fajon, predsednica SD.
Vsaj dve od štirih danes prisotnih strank, SDS in Gibanje Svoboda, bosta na volitvah gotovo dobili priložnost za sodelovanje v prihodnji vladi. Po dveh letih koronakrize, ki se zdaj preliva v krizo zaradi vojne v Ukrajini, se gospodarske razmere po svetu zaostrujejo. Leta 2008, ko je bila Slovenija v predvolilnem obdobju in sredi gospodarskega razcveta, je takratni minister za gospodarstvo Andrej Vizjak miril, da krize ne bo. Pa je prišla in nas močno udarila.
Za odgovorne politike je pomembno, da znajo pravilno predvideti nadaljnji potek dogodkov in se ustrezno pripraviti. Kaj torej pričakujejo? Stagflacijo, recesijo, krizo, morda nič od tega? In kaj bodo prve reforme, ki jih bodo izvedli, če pridejo v vlado?
SDS: Dve dodatni polovični pokojnini vsako leto
Aleš Hojs iz SDS napoveduje nadaljevanje inflacije. Na vprašanje, katera bo prva strukturna reforma SDS, če bo v prihodnji vladi, je dejal, da bodo le nadaljevali delo, ki so si ga zastavili v tem mandatu. “Mi bomo vsem pridnim, delovnim ljudem Slovenije, ki so v ogromni večini, omogočili še nadalje, da bodo zaslužili več, da bodo bolje živeli in da bodo prišli do lastnega stanovanja, in seveda, da bomo kar najbolj onemogočili to, kar se še vedno dogaja, to je zloraba socialnih transferjev,” je dejal.
Napovedal je predvsem – kot jo je poimenoval – nadgradnjo pravkar spremenjene dohodninske zakonodaje. “Uvedli bomo med drugim neobdavčeno 13. plačo, upokojencem bomo dodelili dve dodatni pokojnini. Ne v polni vrednosti, ampak primerni vrednosti, eno bodo prejeli za božič, eno pred poletjem,” je dejal Hojs, na vprašanje, kaj je primerna vrednost, pa dodal, da gre za 40 ali 50 odstotkov višine pokojnine. Gre za ukrep, ki ga že imajo Avstrijci, je dejal.
Hojs: “Uredniki na RTV Slovenija so povedali”
Aleš Hojs je v soočenju Roberta Goloba med drugim izzval s tem, da “kaj je z njegovo dohodninsko napovedjo. Kot vsem, so vsi predsedniki strank poslali svojo dohodninsko napoved za leto 2020. Gospod Golob pa ne, še vedno jo čakamo.” Golob je vprašal: “Na policiji čakajo mojo dohodninsko napoved?” Hojs je pojasnil, da jo čakajo na RTV Slovenija. Na vprašanje voditelja, kako Hojs to ve, je podpredsednik SDS odgovoril: “Uredniki so povedali, da je edino vi (Golob, op. a.) niste poslali.”
Na vprašanje, kje bi vzeli denar za dodatni pokojnini, je Hojs odgovoril: “Naredili bomo transformacijo, novelacijo pokojninskega sistema. V tem je še ogromno nebuloz, privilegijev, ko ljudje dobivajo enormne pokojnine, čeprav niso vplačevali. Model bo tak, da se bo finančno izšel, že danes pa, kot veste, iz državnega proračuna vsako leto v pokojninsko blagajno plačujemo skoraj milijardo evrov,” je dejal.
Golob: Stanovanja in olajšave za mlade, sončne elektrarne za vse
Golob meni, da se bo inflaciji pridružila še gospodarska stagnacija, kar prinaša z vidika ekonomske prosperitete zelo nezaželen pojav stagflacije. “Ne samo pri nas, cel svet se bo moral s tem soočiti,” je dejal in opozoril na milijardo evrov zunanjetrgovinskega primanjkljaja v prvih dveh mesecih letošnjega leta (izvozili smo za sedem milijard evrov izdelkov in storitev, uvozili smo jih za osem milijard evrov). “Slovenija je krvavo odvisna od svoje bilance, ker je majhna ekonomija. In dejansko živi od izmenjave s tujino. Danes vsi podatki kažejo, da bo Slovenija ena najbolj prizadetih s to stagflacijo. Ravno zaradi tega, ker smo tako odvisni in ker se nam je tako izrazito poslabšala v zadnjih dveh letih,” je dejal.
Na vprašanje, katera bo prva strukturna reforma Gibanja Svoboda, je dejal, da bodo spremenili ustroj našega gospodarstva in ekonomskega sistema. Zastavili so si cilje do leta 2030 za tri segmente (zdravstvo, podnebna agenda in medgeneracijski dialog) ter kratkoročnejši, 18-mesečni načrt ukrepov, ki bi Slovenijo popeljali bližje tem ciljem. V zdravstvu si želijo krajših čakalnih vrst in dostopnost zdravnikov. V medgeneracijskem dialogu ciljajo na dostojno in varno starost za upokojence ter hkrati ukrepe, da bi zadržali mlade v Sloveniji. Mladim obljubljajo neprofitna stanovanja, ki jih lahko vzamejo najprej v najem, po določenem času pa odkupijo, obljubljajo jim tudi davčne olajšave v prvem desetletju po zaposlitvi. Na podočju podnebne agende pa “totalno solarizacijo” Slovenije. “Cilj je zgraditi toliko sončnih elektrarn do leta 2030, da bo vsako gospodinjstvo imelo svoj vir energije, ki bo neodvisen od ruske politike, od savdske politike, od ameriške, od kogarkoli.”
Tonin: Ena od prednostnih nalog bo zdravstvo
Tudi Tonin je dejal, da vojna v Ukrajini spreminja razmere, a ne vidi tako drastičnih posledic za naše gospodarstvo. “Zlasti cene energentov se bodo vsaj v tem kratkoročnem obdobju nekoliko dvignile. Države moramo dobiti nadomestne vire. Ta vlada to že dela, minister Jernej Vrtovec je bil na Hrvaškem, pa v Italiji in Katarju, kjer se dogovarja, da nadomestimo ruske energente,” je naštel in dodal, da se bodo pretrgale tudi dobavne verige med zahodnim svetom in Rusijo. “Dokler se te stvari ne bodo stabilizirale, da bo vsakdo poiskal nove dobavitelje, do takrat bo nekaj perturbacij v gospodarstvu.” A Tonin hkrati meni, da se je Evropa iz krize po letu 2008 nekaj naučila in da bo tokrat finančno pomagala državam, da bodo blažile te težave, zato nam – tako Tonin – ne bo hujšega. “Zdaj Evropa deluje kot enotna, in vsi ti reševalni mehanizmi in dodaten denar, ki ga črpa v gospodarstvo, prispevajo k temu, da ta kriza ne bo tako silovita, kot je bila v preteklosti.”
Kljub temu da Nemčija po začetku vojne v Ukrajini drsi v negotovo obdobje, Tonin meni, da je prav močna navezava našega izvoza na največje evrsko gospodarstvo razlog za optimizem. “Naše gospodarstvo je izrazito vezano na države, ki so gospodarsko močne. Govorimo o Nemčiji, in tudi zato bodo te posledice manjše.”
Ena od prvih reform, če pridejo v vlado, bo sicer zdravstvo. “Danes nimamo vsem dostopnega javnega zdravstva, ker nekateri pridejo do zdravnika, drugi pa ne. Je pa dejstvo, da se tega ne moremo lotiti s temi preživetimi socialističnimi koncepti, ki v Sloveniji veljajo, zato si bo NSi prizadevala, da prenesemo švicarski ali avstrijski ali nemški model. To pomeni, da je zdravnik, ki pri zdravniški zbornici dobi licenco, lahko zaposlen kjerkoli želi, mi pa kot bolniki lahko pridemo do njega in naše zdravljenje pri njem plača zavarovalnica. Tej pa vsak mesec plačujemo določeno premijo, ki se trga od plače.”
Fajon: Dolgotrajna oskrba in stanovanja za mlade
“Upajmo na najboljše, pripraviti pa se moramo na najhujše,” pa meni Tanja Fajon iz SD. “Situacija je nepredvidljiva, svet je postal nevaren. Tu praktično nimamo načrta vlade, kako bomo zaščitili ljudi in gospodarstvo.” Sama se strinja z napovedmi ekonomistov, da nam grozi stagflacija. “Ko bo šla inflacija še bolj gor, tudi obrestne mere, gospodarska rast, se nam lahko zgodi velik izziv za naše gospodarstvo ob izjemni zadolženosti, ki jo danes že imamo. To bodo morale odplačevati naslednje generacije. Močno nas bo bolela glava.”
Po njenem mnenju je šlo v Sloveniji v zadnjih dveh letih marsikaj narobe. “Ogromno energije smo izgubljali s posegi v neodvisne institucije, kar vpliva na to, koliko je naša družba odporna in pripravljena.” Kot primer je navedla evropska sredstva za okrevanje po koronakrizi. “Poglejmo le majhna in srednje velika podjetja. Praktično so bila iz financiranja izpuščena. In to so tista podjetja, ki v Sloveniji največ potrebujejo pomoč zdravega gospodarskega okolja in države.”
Spomnili smo jo, da je bila od strank v studiu SD v zadnjih 15 letih najdlje v vladi. Kako naj jim volilci danes zaupajo, da bodo sposobni narediti to, česar niso bili v zadnjih desetih letih? Fajon je odgovorila, da so bili le enkrat na čelu vlade in da je ta hip preteklost ne zanima. “Smo se pa tokrat izjemno dobro pripravili, tudi zaradi lekcij iz preteklosti. Pripravili smo načrt s strokovno javnostjo, tudi o tem, kako obvladovati in pomagati ljudem in gospodarstvu za deset let, ne za en mandat. Imamo ogromno strokovnjakov. Mislim, da je redkokatera stranka danes tako dobro pripravljena na nove izzive.”
Na vprašanja, katera bo prva reforma, če bodo v vladi, je odgovorila, da imajo že kar dolg seznam zakonov. “Na eni strani je to zagotovo lahko dolgotrajna oskrba, na drugi strani stanovanja za mlade.”
Golob prepričan, da jim prisluškujejo
Robert Golob, predsednik stranke Gibanje Svoboda, je v nedavnem intervjuju za Delo dejal, da zunaj volilnega štaba komunicirajo le s pomočjo kriptiranih komunikacijskih kanalov, ker “nasprotnikom, vladajoči kliki, nočemo olajšati dostopa do internih komunikacij. Prepričan sem, da nas poskušajo spremljati na vse mogoče načine, vključno z uporabo državnih institucij za politične namene.” To so resne obtožbe, in če drži, padec vseh demokratičnih standardov. Na podlagi česa je Golob o tem prepričan in kaj mu odgovarjata notranji in obrambni minister Aleš Hojs in Matej Tonin?
To si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Tonin o političnih kadrih: Nam ni nihče odgovoren
Institucije, kot sta protikorupcijska komisija in Združenje nadzornikov Slovenije, pa zadnje dni glasneje opozarjajo tudi na problem političnega kadrovanja. Povod je primer Blaža Košoroka, ki je bil prejšnji ponedeljek razrešen z mesta državnega sekretarja, dva dni kasneje pa potrjen za novega direktorja Gen energije. Infrastrukturno ministrstvo v tej vladi vodi NSi, Košorok je sicer član SDS. “Ključno je to, ali je človek sposoben, kompetenten in primeren, ne pa kakšnega političnega prepričanja je. To je za nas osnova, ki se je ves čas držimo,” je dejal Tonin in nadaljeval, “nisem jaz ali pa nismo mi Zoran Janković ali Tone Rop, ki bi govorila, kdo je koga nastavil. Nam ni nihče odgovoren, odgovorni pa so podjetjem, družbam, nadzornikom, kjer opravljajo svoje delo.”
“Edini vpliv, ki ga kot stranka imamo in smo ga tudi izkoristili, je, da smo v parlamentu postavili nadzornika SDH. Tam se naš vpliv konča, od tu je odgovornost nadzornikov.”
Golob o NSi: Na pravih mestih se vedno znajdejo njihovi ljudje
Na te navedbe se je odzval Golob, ki mu vladni nadzorniki pred meseci niso podelili novega mandata za vodenje Gen-I. “Predsednik NSi zanika, da bi imel karkoli pri kadrovanju, ampak kot pri čudežu se vedno znajdejo njegovi ljudje in samo njegovi ljudje na pravih mestih v zadnjih 12 mesecih. Njegov minister je bil tisti, ki je v kamero napovedal, da bodo te stvari izvajali vnaprej,” je dejal.
Komentiral je imenovanje Košoroka: “On seveda se giblje po energetiki že 20 let, bil je tudi generalni direktor HSE, to je vse res, ampak o jedrski energiji pa žal niti nima pojma, niti ga verjetno ne bo nikoli imel.” Dodal je, da smo ravno v času, ko se Gen energija loteva pomembnega projekta gradnje drugega bloka in ko se odloča o ekonomiki projekta, ki nima znanja s področja jedrske tehnologije. “Med šestimi kandidati, ki so bili prijavljeni, sta bila samo dva taka, ki o jedrski tehnologiji nimata pojma, eden izmed njih je bil Košorok,” je dejal Golob.
S kom ne bi mogli v koalicijo?
Gospodarska združenja pred volitvami pozivajo k oblikovanju programske koalicije, je pred dnevi za N1 dejal šef NLB Blaž Brodnjak. Fajon je dejala, da si po 24. aprilu želi stabilne vlade, ki bo vključujoča, ki bo sodelovala z gospodarstvom in s civilno družbo. Pri tem pa meni, da je sodelovanje s trenutno vladajočo stranko ali koalicijskima partnericama NSi in Konkretno nemogoče. “Ne znam si predstavljati vladanja s strankami, ki kritizirajo, ki omejujejo civilni sektor, ki ne poslušajo ljudi, ki žalijo, ki kaznujejo, ki ne poslušajo stroke. In imajo mogoče kapitalski interes.”
Golob je dejal, da bodo odločali volilci, pri čemer po njegovi oceni 30 odstotkov ljudi podpira vlada, ostalih 70 pa si želi spremembe. “Ne mi ne stranke, volilci in volilke bodo zagotovili trdno vlado. Zato pozivam, izkoriščam priliko, pridite vsi na volišča. Vseeno je, koga boste volili. Pridite in izrazite svojo voljo, ker je to edini način, da bomo imeli trdno vlado.” Prepričan je, da bosta Gibanje Svoboda in KUL na koncu imela najmanj 55 glasov.
SDS je po navedbah Hojsa pripravljena sodelovati s praktično komerkoli, ki bo prišel v parlament. “Po do zdaj pregledanem programu je zgolj stranka Levica tista, s katero po našem mnenju ni moč najti nobene stične točke sodelovanja.”
Tonin pa je poudaril, da v politiki ni prostora za zamere. “Ker v ospredju je vendarle skupno dobro za našo domovino. In v takih trenutkih moraš pozabiti na osebne razmere in iti naprej. In katerakoli stranka si krči koalicijski potencial, dela sama sebi problem.”
Podkast: oddajo lahko tudi poslušate
Spremljajte volitve 2022 na n1info.si. #volitve #volitve2022 #n1slovenija
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
