Menu Item
Na Kitajskem družbenem omrežju Weibo te dni vre, saj državni cenzorji poskušajo zatreti pogovore uporabnikov o tem, da približno milijarda Kitajcev živi z le okoli 250 evri mesečno. Predsednik Ši Džinping namreč že več let zatrjuje, da je odpravil revščino. Raziskava enega izmed ekonomistov pa trditvi ne bi mogla bolj nasprotovati.
Kitajsko družbeno omrežje Weibo je zadnje dni prizorišče spora med Kitajci in njihovo vlado, ki poskuša zatreti pogovore o razširjenosti revščine med državljani.
V začetku tedna je namreč znani kitajski ekonomist Li Šunlei na časovnici objavil študijo, v kateri ugotavlja, da približno milijarda Kitajcev mesečno zasluži le okoli 2.000 juanov (250 evrov). Objava je med uporabniki sprožila val ogorčenja, ki je prerastel v pogovore o finančni neenakosti med državljani. Kar pa ni godilo državnim voditeljem.
Ko je v sredo ključnik o finančni neenakosti na Weibu dosegel prvo mesto, so ga državni cenzorji umaknili s spletne strani. Domneva se, da so s tem poskušali zatreti pogovor o finančnem stanju v državi, ki še vedno gospodarsko okreva po epidemiji covida-19. Če uporabniki omrežja v iskalnik družbenega omrežja vpišejo omenjeno geslo, se jim ob tem na zaslonu izpiše besedilo, da vsebina v skladu s trenutno veljavno zakonodajo, regulacijo in predpisi ne more biti prikazana, povzema ameriški Newsweek.
Ob umiku omenjene vsebine s kitajskega omrežja je vseh 600.000 uporabnikov na svoje mobilne telefone dobilo obvestilo kitajske obveščevalne agencije, naj se vzdržijo kritik na račun državne ekonomije.
Raziskava pod vprašaj postavlja trditve Ši Džinpinga
Cenzura spletnih strani, predvsem pa družbenih omrežij, je sicer na Kitajskem pogosto uporabljena praksa. Sploh, ko pride do debat o finančni kondiciji države, saj je gospodarski uspeh eden izmed glavnih ciljev kitajskega predsednika Ši Džinpinga.
Ši na trditvah o odpravi revščine v državi vse od leta 2020 gradi tudi svojo politično podobo, saj se je takrat ob koncu leta pohvalil, da nihče izmed Kitajcev ne živi več pod absolutnim pragom revščine. Za mejo je Peking določil mesečni prihodek v višini 2.300 juanov (okoli 280 evrov). V razglasu, ki je sicer dosegel malo pozornosti, je takrat tudi dejal, da je pred “odpravo” revščine pod določenim pragom živelo 99 milijonov ljudi.
Na družbenem omrežju deljena raziskava ekonomista Lija pa samohvalam Šija iz leta 2020 ne bi mogla bolj nasprotovati. Kot namreč povzema izsledke študije, ki jo je leta 2021 izvedel kitajski inštitut za distribucijo prihodka na Pekinški univerzi, je na Kitajskem še leta 2021 z le 2.000 juani (250 evri) na mesec živelo približno 964 milijonov ljudi, kar je 70 odstotkov prebivalstva.
Pri trditvah, da pod pragom revščine na Kitajskem še vedno živi konkreten del prebivalcev, se je Li nanašal tudi na ugotovitve ekonomistov Wanga Hajuana in Menga Fangianga, ki sta leta 2020 v znanstvenem članku zapisala, da so državne reforme skupaj z odprtjem trga v zadnjih 40 letih sicer opolnomočile državo in dvignile nacionalno raven prihodka, a niso uspele odpraviti velikih finančnih razlik med razvitimi in nerazvitimi deli države.
“Precejšnje število prebivalcev še vedno živi pod pragom revščine,” je tudi povzel Li in spomnil na trditve nedavno preminulega kitajskega premierja Li Kečjanga, ki je govoril o tem, da okoli 600.000 Kitajcev živi z manj kot 1.000 juani (130 evrov) mesečno.
V članku, ki je bil kasneje umaknjen, je ekonomist tudi zapisal, da se je kitajska ekonomija zaradi staranja prebivalstva znašla na prelomni točki in zaključil, da bi lahko kompetentna vlada spodbudila gospodarsko rast, do leta 2023 pa celo podvojila BDP.
Z državne spletne strani za objavo raziskovalnih izsledkov je izginil tudi omenjeni članek Wanga in Menga.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje