Menu Item
"Po ministrstvu znanih in danes zbranih informacijah dobavitelji podjetjem ne podajajo tako visokih ponudb, kot trdi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)," so popoldne sporočili z ministrstva za infrastrukturo. Na GZS pa vztrajajo: podjetja so nam v minulih dneh sporočala, da še vedno prejemajo ponudbe, ki se gibljejo med 420 in 520 evrov za MWh. Kdo ima prav? Kolikšna je v teh dneh najvišja cena, upoštevajoč vladno formulo, po kateri morajo vsi trgovci računati cene za podjetja?
Ministrstvo za infrastrukturo Bojana Kumra se je odzvalo na kritike gospodarskih združenj zoper ukrepe vlade Roberta Goloba za blaženje energetske krize. Poudarke smo strnili v štiri točke.
1. Visoke cene
Ministrstvo je podvomilo v navedbe podjetij, da dobivajo ponudbe, ki presegajo 500 evrov za MWh. Tu povejmo, da so gospodarska združenja v vabilo na včerajšnjo novinarsko konferenco napisala, da “podjetja še danes prejemajo ponudbe, ki presegajo celo 500 evrov”, danes pa je predsednik GZS Tibor Šimonka dejal, da so prejšnji teden podjetja dobivala ponudbe po 460 evrov za MWh.
Izračun po vladni formuli pokaže, da je bila prejšnji petek, ko je bil dosežen enomesečni vrh, maksimalna ponudba za višjo tarifo 490 evrov za MWh. Pomembno pa je še, da ta cena velja za 90 odstotkov odjema v letu 2021, s čimer vlada upošteva evropske smernice za pomoči in podjetja spodbuja k zmanjšanju porabe. Če podjetje želi ponudbo za 100 odstotkov odjema v letu 2021 (ali več), za presežek trgovec prosto določi ceno. Eden od gospodarstvenikov nam je dejal, da se s tem povprečna cena opazno zviša. Navedbe GZS torej držijo.
Res pa je tudi, da so ta teden borzne cene elektrike za prihodnje leto precej padle, danes je cena za višjo tarifo 393 evrov za MWh. “Po ministrstvu znanih in danes zbranih informacijah dobavitelji podjetjem ne podajajo tako visokih ponudb (po 500 evrov za MWh, op. a.), vsaj ne glede na vzpostavljeni mehanizem glede oblikovanja cene za velike poslovne odjemalce,” so sporočili z ministrstva. Dopisali so, da na ministrstvu hranijo več primerov ponudb.
GZS v odzivu ponavlja, da so jim podjetja v minulih dneh sporočala, da še vedno prejemajo ponudbe, ki se gibljejo med 420 in 520 evrov za MWh. “To so predstavnikom vlade potrdili tudi predstavniki podjetij na Strateškemu svetu za energetski prehod, ki smo ga gostili to sredo,” so zapisali.
2. Neaktivnost podjetij
Ministrstvo za infrastrukturo je v odzivu poudarilo, da tudi podjetja niso storila tistega, kar jim je ministrstvo naročilo. Spomnimo, da je v začetku oktobra vlada podjetjem odsvetovala sklepanje pogodb za prihodnje leto, 11. novembra pa nato podjetja pozvala, naj znova začnejo zbirati ponudbe trgovcev in sklenejo pogodbe.
“Kljub javnim pozivom s strani predstavnikov vlade mnoga podjetja tega niso storila, cene na borzah pa so medtem ponovno narastle,” pravijo na ministrstvu. Da bi kljub vsemu ublažili posledice zaradi vedno bolj nevzdržnih cen električne energije, so 29. novembra z uredbo določili mehanizem oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce.
Današnjemu sporočilu so priložili graf gibanja cen na nemški in madžarski borzi, ki kaže cene na dan, ko so podjetja pozvali k sklepanju pogob, in kasneje. Pri tem poudarimo, da cena na grafu ni cena, po kateri trgovci prodajajo elektriko podjetjem. Na grafu je prikazano gibanje cene pasovne elektrike na nemški in madžarski borzi, vladna formula pa določa izračun, ki upošteva tako pasovno (base) kot tudi vršno (peak) elektriko na nemški borzi ter maržo dobavitelja. Vršna elektrika je dražja, zato so cene v ponudbah na posamezni dan višje kot te na spodnjem grafu.
Gibanje cen na grafu pa pokaže, da je cena pasovne elektrike prav v zadnjih dneh prvič padla na nivo z 11. novembra, ko je vlada podjetja pozvala, naj sklepajo pogodbe. Vmes pa je bila, kot že omenjeno, tudi že veliko višja.
Na GZS na očitke ministrstva o neaktivnosti povedo: “Po informacijah, ki jih imamo s strani podjetij, ne drži, da ta ne bi pristopila k sklepanju pogodb za dobavo električne energije po pozivu vlade, ki ga je objavila 15. novembra. So pa mnoga podjetja poročala, da jim dobavitelji ponudb sploh ne pošiljajo, kar se v redkih primerih dogaja še danes.” Pri tem so na GZS spomnili, da je prav zaradi take prakse vlada v konec novembra sprejeti uredbi dobaviteljem naložila obvezno izdajanje ponudb in sklepanje pogodb vsaj z obstoječimi kupci.
Kot pravijo, pa dopuščajo možnost, da podjetja v novembru niso sklenila pogodb, ker so čakala na zakon o pomočeh. Ta pa je bil na vladi sprejet (in javnosti predstavljen) šele prejšnji četrtek. “Podjetja niso imela podlage, da bi si lahko izračunala subvencionirano ceno električne energije,” pravijo na zbornici.
3. Mednarodna primerjava
Na ministrstvu pravijo, da ne poznajo mednarodne primerjave cen električne energije za velike poslovne odjemalce, ki jo ponuja GZS in zaradi katere naj bi naša podjetja postajala manj konkurenčna. “Pozivamo jo, naj jo predložijo. Nekatere države so resda uvedle določene regulacije za prodajo električne energije velikim poslovnim odjemalcem, vendar s tem kršijo trenutno veljavno evropsko zakonodajo,” pravijo na ministrstvu.
To po naših informacijah leti predvsem na Hrvaško, ki je uvedla kapico za vsa podjetja. Ta bodo plačevala različne cene glede na odjemno moč, najvišja pa je 230 evrov za MWh. A viri z ministrstva pravijo, da južna soseda teh pomoči ni priglasila Evropski komisiji, tu pa bi se lahko zataknilo. Bruselj namreč omejuje, katere oblike pomoči so dovoljene. Tudi Slovenija je eno od pomoči (za zmanjšano gospodarsko uspešnost) ta teden dodatno priglasila komisiji, ali jo bo ta dovolila, še ni jasno.
Na GZS pravijo, da so na že omenjenem srečanju z vlado, ki je potekalo to sredo, “slišali tudi primere podjetij, ki delujejo znotraj mednarodnih skupin in so iz prve roke poročala o cenah za električno energijo, ki jih njihova sestrska podjetja plačujejo v nekaterih drugih evropskih državah”.
“Bremena morajo biti ustrezno porazdeljena”
Medtem ko sta obe strani še prejšnji teden na vrhu gospodarstva poudarjali dobro sodelovanje pri pripravi ukrepov za blaženje visokih cen energentov – neuradno je bilo sicer že prej slišati kakšno kritiko z obeh strani -, dogajanje v zadnjih dneh kaže, da gospodarstvo pol leta po prvem pozivu vladi, da naj jim pomaga, stopnjuje pritisk. Pričakovali so, da se bodo uresničile obljube predsednika vlade Roberta Goloba in gospodarskega ministra Matjaža Hana, da bo elektrika prihodnje leto po 150 do 250 evrov za MWh.
Na ministrstvu medtem ne pristajajo na očitke, da vlada za slovensko gospodarstvo ne stori dovolj. “Nasprotno, zavedamo se vpliva, ki ga ima stanje gospodarstva za celotno družbo. Prav zato redno sprejemamo ukrepe, ki ohranjajo stabilnost preskrbe na državnem in evropskem nivoju – nenazadnje smo ena od držav, ki se je odločno uprla previsoko postavljeni plinski kapici s strani Evropske komisije, s čimer skušamo zaščititi prav slovensko gospodarstvo,” pravijo na ministrstvu, a dodajajo, da “živimo v obdobju izzivov pri preskrbi z energenti in bremena morajo biti ustrezno porazdeljena – med državo, gospodarstvo in ljudi”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje