Menu Item
Ivo Boscarol je kupnino od prodaje Pipistrela razpršil med delnice podjetij iz različnih panog ter nepremičnine. Kot pravi, je zemljišče v ljubljanskem BTC, ki ga kupuje od Žita, zadnji razpoložljivi kos zemlje znotraj obvoznice za večjo stanovanjsko sosesko, tu načrtuje gradnjo tisoč stanovanj. Šef NLB Blaž Brodnjak vlaga v delnice banke in sklade, a tudi v kmetijska zemljišča. Joc Pečečnik je po prodaji Interblocka med drugim kupil polnilnico pijač Costello, tudi on pa se ozira proti energetiki in lesni gradnji.
Preverili smo, kam po prodaji podjetij milijone vlagata Joc Pečečnik in Ivo Boscarol ter zakaj šef NLB Blaž Brodnjak – pa ni edini – kupuje kmetijska zemljišča.
Ivo Boscarol pravi, da je večino kupnine od prodaje Pipistrela – njene višine ni razkril, po naših informacijah pa mu je po odštetju 30-milijonskih donacij ajdovski občini ter gasilcem še vedno ostalo več kot 200 milijonov evrov – že razpršil v različne naložbe. “Že pred prodajo sem imel ogledane priložnosti, tako da kupnine nisem pustil ležati na računu. Pustil sem le potrebno gotovino za projekte, za katere se še dogovarjamo,” pravi.
Kupoval je delnice podjetij iz različnih panog, da razprši tveganje. “Vložil sem v obnovljive vire energije, vodikove tehnologije, letalske prevoze, bančništvo, tudi biomedicino in informacijsko tehnologijo,” našteva. “Gre za zdrava podjetja, ki imajo po mojem mnenju dolgoročno velik potencial in stabilen donos.”
Ajdovski podjetnik je že poleti v intervjuju za N1 povedal, da ne verjame v trenuten koncept kmetijstva, zato vlaga tudi v podjetja, ki so po njegovem prihodnost te panoge. “Živinoreja je nehumana in velik onesnaževalec, poleg tega mislim, da bo zaradi podnebnih sprememb vedno več obdobij poplav in suš, ki bodo uničevale zemljišča ter ogrožale pridelek. Zato sem prepričan, da lahko dovolj hrane za vse večjo populacijo proizvedemo le v laboratoriju.” Vložil je v nekaj tujih podjetij, ki razvijajo proizvodnjo laboratorijskega mesa, dogovarja pa se tudi z nekaterimi slovenskimi, a za zdaj podrobnosti ne želi razkriti.
Šef NLB kupuje kmetijska zemljišča
S podobnim ciljem – zagotavljanjem prehranske varnosti in zmanjšanjem škodljivih vplivov kmetijstva na okolje – sta se v kmetijstvo po prodaji Outfit7 podala tudi Iza Sia in Samo Login. Lani je Login za N1 dejala, da so želeli kupnino od prodaje podjetja nameniti za reševanje svetovnih problemov, pri tem pa so ugotovili, da se z izzivom zadostne in trajnostne pridelave hrane ukvarja precej manj podjetij kot denimo z energetiko.
Podjetje Login Eko je kupilo 3.500 hektarjev njiv v Vojvodini v Srbiji, kjer imajo zdaj ekološko kmetijo in iščejo načine, kako bi z uporabo informacijskih tehnologij lahko povečali donosnost tega načina pridelave (kar bi prineslo nižjo ceno in širšo dostopnost pridelka).
Bolj na lokalnem nivoju v kmetijstvo vlaga tudi šef NLB Blaž Brodnjak. Poleg delnic in skladov NLB kupuje različne vrste površin, od vinogradniških do travnikov, pašnikov, njiv in gozdov. “Cilj je zagotovitev bivalne, energetske in prehranske samooskrbe za razširjeno družino,” pravi. Med drugim pomaga tudi bratu, ki ima kmetijo v Halozah. S tem, kot pravi, spodbuja “ekosistem trajnostno naravnanih kmetij, ki bodo ohranile kulturno krajino in ponudile kakovostna delovna mesta na demografsko ogroženem območju”.
Pečečnik vložil v polnilnico vode
Joc Pečečnik, ki je letos prodal igralniško podjetje Interblock in zanj po navedbah Financ prejel okoli 300 milijonov evrov, je avgusta kupil polnilnico vode Costello. Najvrednejše premoženje družbe s sedežem v Kostelu je po pisanju Financ neizkoriščena koncesija za črpanje vode, ki velja do leta 2035 z možnostjo podaljšanja. Ta Costelli omogoča črpanje 250 milijonov litrov vode na leto, zadnja leta pa je črpala po manj kot deset milijonov litrov. Pečečnikov cilj je razvoj proizvodnje in povečanje prodaje, septembra je že dobil dovoljenje varuha konkurence (AVK).
V prvi polovici leta se je Pečečnik potegoval za nakup 13-odstotnega deleža Cinkarne Celje, a je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) postopek ustavila.
Tako kot Boscarol tudi Pečečnik priložnosti vidi v energetiki. Energent prihodnosti je vodik, je nedavno dejal v intervjuju za Reporter in napovedal gradnjo razvojnega centra ter tovarne individualnih elektrarn na vodik. Ima tudi idejo, da bi povezal lesno verigo, in sicer za proizvodnjo lesenih modularnih hiš.
Soseska s tisoč stanovanji, ki ne bo le spalno naselje
Boscarol je del kupnine vložil tudi v nepremičnine: kupil je kompleks Žita in Koloseja v ljubljanskem BTC. “Gre za dolgoročni naložbi, s katerima imam velike načrte, čeprav sem ju očitno kupil zelo ugodno, saj prihajajo kupci, ki ponujajo za dele parcel od 900 do 1.200 evrov za kvadratni meter,” pojasni. Boscarol naj bi za Žitov kompleks plačal približno 370 evrov za kvadratni meter, za Kolosej pa 450 metrov za kvadratni meter. Preseneča ga, da ni bilo že prej več zanimanja. “Lokaciji sta res na delu Ljubljane z največjim potencialom.”
Na zemljišču Žita namerava zgraditi tudi stanovanja. “Gre za zadnje veliko zemljišče znotraj obvoznice, veliko skupno deset hektarov,” pove sogovornik. “Občinski podrobni prostorski načrt tu dopušča gradnjo štirih stolpnic višine sto metrov, kar pomeni okoli tisoč novih stanovanj. To je tudi naš načrt. Stanovanja za mlade družine, samske, kot tudi varovana za ostarele ali tiste, ki od stanovanja pričakujejo kaj več. A tisoč stanovanj pomeni tri tisoč novih prebivalcev, ki potrebujejo različne storitve, od zdravstvenih, razvedrilnih ter doživljajskih. Zato to ne bo samo spalno naselje, ampak mesto v malem z veliko zelenih površin in v sodelovanju z občino ter BTC tudi dejavnostmi za ostale prebivalce Ljubljane, ki jih sedaj prestolnica pogreša.”
Vse to se sicer ne bo zgodilo čez noč, saj se bo Žito postopoma selilo na druge lokacije (za to ima še dve leti časa), vzporedno pa bodo že tekle priprave na projekt, ocenjen na več kot pol milijarde evrov. Trenutno Boscarolova ekipa z BTC usklajuje vsebine, ki bi jih na tej lokaciji ponudili, z ljubljansko občino pa so dogovorjeni, da do konca leta pripravijo nabor potreb in aktivnosti za občinski podrobni prostorski načrt celotnega kompleksa.
Načrti v turizmu
Pečečnik je po prodaji kupil podjetje Golf Arboretum, ki upravlja največje golf igrišče pri nas, zanima ga razvoj golfskega turizma. Po poročanju Necenzurirano.si se je poleti potegoval tudi za zemljišče Zavarovalnice Triglav v BTC, a ni uspel. Tu naj bi sicer želel graditi poslovno stolpnico. Že lani se je zanimal tudi za nakup nepremičnine v Trstu, kjer je želel odpreti trgovski center z luksuznimi blagovnimi znamkami, a se mu tudi tam ni izšlo.
Medtem še vedno ni jasno, kaj bo s prenovo starega Plečnikovega stadiona v prestolnici. O stanju projekta je pred dnevi za Reporter spregovoril ljubljanski župan Zoran Janković: “Joc Pečečnik se je s prejšnjim ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem dogovoril, da ga odkupi država. Potem tega pred volitvami niso naredili. Zdaj bomo videli, kaj meni nova kulturna ministrica. Če ga bo država kupila, bomo pri projektu sodelovali.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
