Gradnja luksuzne soseske Schellenburg v središču Ljubljane se počasi zaključuje. Kupci bodo lahko stanovanja prevzeli v začetku decembra, na voljo pa je še tretjina enot. "Še enkrat se ne bi podal v ta projekt," po 20 letih in številnih preobratih v zgodbah pravi investitor Jože Anderlič.
Večletna gradnja na križišču Gosposvetske ceste in Župančičeve ulice se počasi zaključuje.
Od rušitve starega Kolizeja je minilo 12 let, počasi pa se na tem mestu končuje gradnja Schellenburga.
Na 10.000 kvadratnih metrih sta zrasli dve stavbi – palača, ki je bila končana in predana kupcem pred meseci, in vila, v kateri bo 125 stanovanj.
Stanovanja bodo kupcem predali v začetku decembra, trenutno pa je po besedah investitorja in znanega poslovneža Jožeta Anderliča na voljo še tretjina stanovanj, kar predstavlja 40 enot. Najcenejše med njimi stane 637.000 evrov, za 4,2 milijona evrov pa se prodaja tudi penthouse, ki meri 300 kvadratnih metrov. Pričakujejo, da bodo preostala stanovanja prodali v roku enega leta. Cene stanovanj so čez leta prodaje usklajevali z inflacijo, prav tako pa se je cena kvadratnega metra dvigovala po nadstropjih.
Trenutno v okolici objekta potekajo še zaključna gradbena dela, polnijo se tudi poslovni prostori v pritličju.
Med kupci so po besedah Anderliča večinoma Slovenci, od zdravnikov, odvetnikov, podjetnikov do uspešnih športnikov.
Poudaril je, da so uporabili najkakovostnejše materiale, stavbe imajo najvišji energetski razred, vsako stanovanje ima svoje prezračevanje z rekuperacijo, nadzorom vlage in temperature ter filtriranjem zunanjega zraka. V pritličju je recepcija z oskrbno službo 24 ur na dan.
V pritličju bo ob Gosposvetski cesti svojo trgovino odprla nemška veriga drogerij DM, na Župančičevi ulici pa bosta restavracija in trgovina z notranjo opremo. Od štirih lokalov v pritličju je za oddajo na voljo še en.
Časovnica Kolizeja
Projekt gradnje kompleksa na območju, kjer je med letoma 1845 in 2011 stal Kolizej, sprva objekt za namestitev vojakov, kasneje pa stanovanjska zgradba, ima dolgo brado. Investitor je zemljišče kupil leta 2003. Najprej je bilo zamišljeno, da bo v okviru kompleksa velika koncertno-operna dvorana.
Za rušitev Kolizeja je ministrstvo za kulturo leta 2009 kot enega od izravnalnih ukrepov naložilo, da mora biti v objektu tudi večnamenska dvorana za kulturne dejavnosti, a bi bila predvidena koncertno-operna dvorana previsoka, merila bi 38,5 metra, ministrstvo za kulturo pa je leta 2012 odločilo, da višina stavbe na tem mestu ne sme presegati 30 metrov.
Pripravili so nov projekt, v okviru katerega je še bila predvidena dvorana za kulturne prireditve, a so se nato z ministrstvom za kulturo dogovorili, da bo investitor namesto dvorane plačal 1,5 milijona evrov kot alternativni izravnalni ukrep. Gradnja kompleksa se je nato začela leta 2020. Projekt je, kot je povedal v nedavnih pogovorih za Siol in Dnevnik, stal okoli 120 milijonov evrov. STA
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje