Stanje na nepremičninskem trgu Novi Gorici in Gorici znova pritrjuje, da se splača razmisliti o nakupu stanovanja v Italiji. V primeru Goric dodatno spodbudo predstavlja še njuna povezanost in ohlapna meja, ki jo je mogoče zlahka prehajati. Preden se podamo v nepremičninski lov, se je treba pozanimati, kaj življenje v tuji državi prinese z birokratskega in davčnega vidika.
Razlika v cenah stanovanj v Gorici in Novi Gorici je očitna. Najcenejša ponudba v Novi Gorici, ki smo jo pred dnevi našli na strani nepremicnine.net, znaša 119.000 evrov. Zanje dobite enosobno stanovanje, veliko 46,6 kvadratnega metra s pripadajočo manjšo kletjo.
Slika je popolnoma drugačna v Gorici, kjer za 119.000 evrov na spletnem portalu immobiliare.it najdete dve ponudbi za stanovanji veliki okoli 130 kvadratnih metrov. Obe imata tri spalnice, kopalnico, ločeno kuhinjo in dnevno sobo, teraso, kletne prostore in sta v dobrem stanju ter takoj vseljivi. Velja omeniti, da to še zdaleč nista najcenejši ponudbi v mestu. Manjša stanovanja v slabšem stanju, ki so od mestnega jedra nekoliko odmaknjena, so na voljo že za 50.000 evrov.
Ob pregledu ponudb na nepremičninskih spletnih straneh se je izkazalo tudi, da je v Novi Gorici na prodaj izjemno malo stanovanj. Na nepremicnine.net smo tako našli le devet ponudb. Da veliko izbire v mestu ni, poudarja tudi nepremičninski agent družbe Remax Matjaž Kočevar, ki opozarja, da je v mestu vrtnic tako že več let. Vzroke za to vidi v pasivnosti občine, ki po njegovem mnenju ne skrbi za širjenje infrastrukture in nima pripravljenega prostora za novogradnje. “Če bi danes hotel zgraditi stanovanjsko zgradbo, je praktično nimam kje. Ni komunalne infrastrukture, ni primernih zemljišč,” je našteval Remaxov svetovalec, ki meni, da mestna politika ni skrbela za razvoj stanovanjskega fonda.
Foto: PROFIMEDIA
Majhna ponudba posledično povzroči, da so cene v Novi Gorci relativno visoke. “Niso tako visoke kot v Ljubljani, na Obali ali v Kranjski Gori, so pa na ravni Celja ali Kranja,” je opozoril sogovornik. Ljudje, ki hočejo v tem delu Slovenije kupiti stanovanje, iskanje preusmerijo v bližnjo Ajdovščino. “Ponudbe tudi tam ni veliko, se pa vsaj sistematsko dela in vsake toliko zraste kakšna stolpnica. V Novi Gorici dobimo nove stanovanjske bloke na deset let, v Ajdovščini pa na tri leta,” oriše Kočevar.
Interes je velik, a marsikdo ob birokraciji in tujem jeziku obupa
Interes za nakup nepremičnine v sosednji Gorici je po Kočevarjevih besedah velik, vendar se marsikdo ustavi zaradi nepoznavanja jezika in kulture, drugačnega obračunavanja stroškov in davkov. Kljub temu se za nakup odloči kar nekaj ljudi. Večina nepremičnino sicer kupi kot investicijo, za preselitev pa se po njegovi oceni vsako leto odloči med 20 in 30 ljudi. “Gre predvsem za ljudi iz tega dela Primorske, ki poznajo jezik, ter ljudi na drugi strani meje, ki se o vsem lažje informirajo,” je orisal nepremičninski agent.
Kot opaža, je veliko tudi investicijskih nakupov, saj je v Italiji povpraševanje za najem stanovanj zadnje čase veliko. Slovenci tako kupijo starejše stanovanje, ga obnovijo in oddajo, pove sogovornik in doda, da pri oddajanju kljub drugačnemu državljanstvu birokratskih zapletov ni toliko.
Kaj pa davki? Komu jih plačujem, če živim v Italiji, delam pa v Sloveniji?
Ideja, da živiš v cenejšem stanovanju v Gorici, v službo pa hodiš v Slovenijo, se zdi dokaj privlačna in nekateri so si življenje uredili prav na tak način. Takšno dvojno življenje pa prinese različne načine obdavčitve. Kot so nam pojasnili na Finančni upravi RS, so davčni rezidenti Slovenije zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki jih dosegajo v Sloveniji in v tujini, nerezidenti pa le za plačilo dohodnine od dohodkov z virom v Sloveniji. Slednji sicer pri nas tudi niso upravičeni do olajšav in zmanjšanj davčne osnove, določenih za rezidente.
Oseba je davčni rezident Slovenije, če izpolnjuje kateregakoli od kriterijev, med katerimi so tudi uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji in prisotnost v Sloveniji skupno več kot 183 dni. Kot pojasnjujejo na Fursu, bi v praksi slovenski državljan, ki je zaposlen v Sloveniji pri slovenskem delodajalcu in ima stalno prebivališče v Italiji, ostal davčni rezident Slovenije, če bi tam ostali njegov partner in otroci ali pa če je v državi prisoten več kot 183 dni na leto.
Foto: Srdjan Živulović / BOBO
V primeru, da ima slovenski državljan v Italiji prijavljeno začasno prebivališče, medtem pa v Sloveniji ohrani uradno prijavljeno stalno prebivališče, je rezident Slovenije že zaradi prijavljenega stalnega prebivališča. Na Fursu še pojasnjujejo, da se za nerezidenta šteje slovenski državljan, ki je zaposlen v Sloveniji pri slovenskem delodajalcu ter ima stalno prebivališče prijavljeno v Italiji. To velja v primeru, da tam prebiva tudi njegova družina in da je v Sloveniji manj kot 183 dni v koledarskem letu.
Ponudba na nepremičninskem trgu v Gorici obsega predvsem starejša stanovanja in hiše, ki potrebujejo obnovo. “To so nekakovostna stanovanja v starih jedrih, s slabo svetlobo in lesenimi stropi. Cena znaša približno 500 evrov za kvadratni meter, po obnovi pa ta lahko narase na 1.500 evrov. So pa to še vedno stanovanja z neracionalnimi tlorisi, zastarelo arhitekturo in ogromnimi površinami,” pojasni Kočevar.
Kot dodaja, veliko kupcev stanovanja išče v blokih, starih 50 let, ki imajo bolj funkcionalno zasnovo. “Stanovanja stanejo med 70 in 90 tisoč evri. Če za prenovo odšteješ še okoli 15 tisoč evrov, si za 100 tisoč evrov kupil zelo dobro stanovanje. Za tak denar dobiš v Novi Gorici garsonjero, v Gorici pa obnovljeno stanovanje s še dvema spalnicama,” izpostavi Remaxov nepremičninski agent.
Novih stanovanj je v ponudbi na italijanski strani meje manj. Kot pravi Kočevar, občasno zgradijo manjši objekt s štirimi ali petimi stanovanjskimi enotami. Slovence zanimajo tudi ti, saj so precej ugodni. “Cena je tu največ 2.000 evrov na kvadratni meter. V Novi Gorici je ta pri novogradnjah 3.000 evrov in več,” pove.
Slovenskih kupcev pa ne zanimajo le stanovanja. Kočevar velik naval opaža tudi pri kupovanju izpraznjenih poslovnih prostorov in hal v okolici Gorice in Vidma. Slovenci so jih po njegovih besedah ogromno pokupili za investicijo, saj je cena neprimerno nižja. “Kvadratni meter prazne hale v tem delu Italije stane 500 evrov, če pa bi se slovenski podjetnik za gradnjo odločil pri nas, bi ga vse skupaj stalo približno 1.300 evrov na kvadratni meter,” zaključi nepremičninski agent.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje