Stanovanja v Sloveniji draga, pri sosedih cene nižje. A nakup skriva tudi pasti

Nepremičnine 13. Nov 202305:55 2 komentarja
Trst, Trg Oberdan
Denis Sadiković/N1

O pregretem nepremičninskem trgu v naši državi poslušamo že leta, medtem pa se je kot zelo vabljiva možnost pokazal nakup nepremičnine v Italiji. Cene so tam občutno nižje, dodaten plus pa je tudi bližina Slovenije. Izvrstno priložnost pa lahko hitro pokvari pregovorno zavita italijanska birokracija. Kaj vse je treba torej vedeti, preden se podamo v nepremičninski lov?

Visoke cene nepremičnin v Sloveniji iskalce stanovanj pestijo že zelo dolgo. Marsikdo zato v iskanju ugodnejše ponudbe na nepremičninskem trgu pokuka v soseščino. Pri tem izstopa Italija, v kateri so tujce k nakupu hiš na izpraznjenem podeželju vabili tudi s smešno nizkimi cenami. Bistveno cenovno ugodnejša so tudi stanovanja.

Da se pri zahodnih sosedih res izplača preveriti nepremičninsko ponudbo, potrjuje primerjava rasti cen nepremičnin v Italiji in Sloveniji. Po podatkih Eurostata je bila rast cen nepremičnin lani v Sloveniji 14,8-odstotna. Na ravni EU so imeli 7,7-odstotno rast, medtem ko je bila ta v Italiji 3,8-odstotna.

Razlika se pozna tudi na konkretnih primerih. Na spletni strani nepremicnine.net smo poiskali najcenejše stanovanje v ožjem centru Ljubljane. Našli smo dobrih 31 kvadratnih metrov veliko garsonjero, ki je sredi prenove. Prodajalec zanjo želi 99 tisoč evrov. Iskanje smo ponovili na italijanski nepremičninski spletni strani immobiliare.it, le da smo tokrat iskali stanovanje v centru Trsta. Med najcenejšimi ponudbami smo našli trisobno stanovanje s kopalnico v velikosti 79 kvadratnih metrov, potrebno prenove. Ceno so postavili pri 60 tisoč evrih.

Letna rast cen nepremičnin
Foto: EUROSTAT/N1

Nakup stanovanja v soseščini se torej s cenovnega vidika izplača, vendar se je treba pred tem dobro pozanimati o birokratskih postopkih. Pravila in načini poslovanja se namreč kljub pregovorni evropski enotnosti od države do države nekoliko spreminjajo.

Brez notarja ne bo šlo

Ko torej kupec v Italiji najde idealno nepremičnino, sledi pisanje kupoprodajne pogodbe. Ta mora obvezno vsebovati vse podrobnosti o plačilu, roku plačila, datumu sklenitve pogodbe, garanciji prodajalca in morebitnih zavarovanjih ter opredelitvi stroškov, povezanih s prodajo. Pogodbo običajno pripravi kupec, upoštevati pa mora tudi zahteve prodajalca. Ker marsikdo pisanja take pogodbe ni vešč, jo pogosto pred podpisom pregleda odvetnik.

Po podpisu pogodbe sledi plačilo depozita, ki je pravzaprav ara za prodajo nepremičnine. Kupec običajno plača med 5 in 10 odstotki prodajne cene, odvisno od dogovora. Če si prodajalec premisli, mora kupcu vplačani denar vrniti, pri tem pa plačati tudi nadomestilo. Če si premisli kupec, depozit ostane prodajalcu.

Nato mora kupec nepremičnine obiskati notarja. “To je glavna razlika med kupovanjem nepremičnin v Italiji in Sloveniji. Drugače ne gre,” izpostavlja nepremičninski agent Adriano Ferluga, ki za agencijo RE/MAX deluje v Trstu. Notar bo preveril, ali obstajajo kakšne ovire pri izvedbi posla, in uredil pogodbo za prenos lastništva nepremičnine. Kot pravi Ferluga, bo notar poskrbel tudi za preostalo papirologijo, vpis v kataster ter postopke v zvezi z davki.

Trst
Foto: Denis Sadiković/N1

Davki so v Italiji odvisni od več različnih dejavnikov. Za prvo nepremičnino, ki jo nekdo kupuje v tej državi, velja nižja obdavčitev, prav tako pa tudi izjema od plačevanja letnega občinskega prispevka. Ob nakupu druge in vseh nadaljnjih nepremičnin pa je treba prispevke in davke plačati v polni vrednosti.

Kot opozarja nepremičninski agent Ferluga, se višina davkov izračuna na podlagi katastrske vrednosti, zato se točna višina razlikuje od primera do primera. “Strankam običajno rečem, naj upoštevajo, da bo deset odstotkov več od cene nepremičnine šlo za davke, stroške notarja in agencije. Ta ocena po navadi tudi drži,” je pojasnil.

Ferluga v Trstu opaža kar nekaj zanimanja Slovencev za nakup nepremičnin. Podobno velja tudi za Gorico, ki je tako kot Trst privlačna zaradi bližine Slovenije. Marsikateri Slovenec se je tako preselil v Italijo, v službo pa še vedno hodi v Slovenijo. Vendar se je v takem primeru pametno predhodno pozanimati o pravilih in davčnih obveznostih, ki nam bodo zaradi dela v eni in stalnega prebivališča v drugi državi prišle na pot.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje