Medtem ko je vlada s septembrom omejila cene elektrike in zemeljskega plina, pred začetkom kurilne sezone nerešeno ostaja vprašanje regulacije cen daljinske toplote, s katero se ogreva 100 tisoč slovenskih gospodinjstev ali šestina vseh. V Trbovljah imajo danes dvakrat višjo ceno toplote kot pred enim letom, drugod naj bi se cene dvignile z novim letom, ko potečejo pogodbe za zakup plina. Novih večina podjetij še ni sklenila. Vlada vse od poletja napoveduje regulacijo cen daljinske toplote, ki pa je za zdaj ni.
Osmerica mest z največjimi sistemi daljinske toplote v letošnjo kurilno sezono vstopa s povprečno ceno 122 evrov za megavatno uro, kar je 10 odstotkov višja cena kot pred enim letom, kaže sveža analiza Agencije RS za energijo. V večini mest je povprečna cena med 100 in 130 evrov za megavatno uro. V Mariboru in na Jesenicah se je cena v primerjavi z lani znižala (cene na spodnjem grafu).
Izstopata pa dve mesti: v Velenju, ki se ogreva z odpadno toploto iz Termoelektrarne Šoštanj, imajo ceno precej pod povprečjem (80 evrov za megavatno uro). Tudi tu je cena nižja kot pred enim letom.
V Trbovljah bodo odjemalci za ta mesec plačevali dvakrat višjo ceno kot lani in približno dvakrat višjo ceno od povprečja osmih mest (okrog 257 evrov za megavatno uro). Izračun na spletni strani občine kaže, da bo prebivalec 62 kvadratnih metrov velikega in toplotno izoliranega stanovanja plačal okoli 180 evrov (januarja letos je plačal 90 evrov). Strošek enako velikega, a neizoliranega stanovanja pa se bo dvignil s 130 na 270 evrov mesečno.
Kot pravijo na Komunali Trbovlje, so razlog visoke cene plina in emisijskih kuponov. “Ceno ogrevanja oblikujemo na podlagi akta o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Ta določa, da morajo prodajne cene pokriti stroške nabave in proizvodnje energije (energent, emisijski kuponi in drugi proizvajalni stroški),” so pojasnili.
Obljubljene regulacije (še) ni
Neuradno pa večina proizvajalcev toplote, ki so vezani na plin, še nima urejenega zakupa za prihodnje leto. Podjetjem sta tako predsednik vlade Robert Golob kot gospodarski minister Matjaž Han v zadnjem času večkrat javno svetovala, naj počakajo z zakupom, saj na evropski ravni tečejo pogovori o ukrepih za umirjanje cen.
Cena za zakup plina za prihodnje leto za na nas referenčni madžarski borzi je trenutno okrog 140 evrov za megavatno uro. Tej proizvajalec prišteje še strošek emisijskih kuponov, proizvodnje toplote, dajatve. Po kakšni ceni plin plačujejo danes, ni znano, a zelo verjetno bi pri navedeni ceni energenta ponudniki z novim letom morali podražiti ceno za odjemalce.
Premier Golob vse od poletja, ko je vlada omejila cene elektrike in zemeljskega plina za gospodinjstva ter male poslovne odjemalce, napoveduje tudi regulacijo cen daljinske toplote. Pred tedni smo ministrstvo za infrastrukturo vprašali, zakaj te še ni, a nam niso odgovorili. Pred dvema tednoma je na dogodku na Ekonomski fakulteti v Ljubljani državna sekretarka Tina Seršen napovedala, da bo vlada predlog regulacije obravnavala najkasneje prejšnji teden, a se tudi to ni zgodilo. Odgovor ministrstva, zakaj ne, še čakamo.
So nam pa na ministrstvu že septembra potrdili, da preučujejo “možne rešitve, ki bi šle v smeri pomoči večjim podjetjem oziroma družbam, ki z energenti oskrbujejo veliko število prebivalcev”.
Rešitev pričakujejo kmalu
Podjetja se z ministrstvom usklajujejo prek sekcije za daljinsko ogrevanje Energetske zbornice Slovenije. Njen vodja je Ljubo Germič, nekdanji poslanec LDS in predsednik državnega zbora (DZ) v času vlade Boruta Pahorja, zdaj pa vodja tehnične službe v Energetiki Maribor. “Ministrstvo, s katerim vodimo intenziven dialog, izkazuje veliko pripravljenost za ukrepe,” nam je dejal v petek popoldne, a potrdil, da predloga regulacije še ni. Kdaj bo uvedena, ni znal povedati, saj je to seveda odvisno od ministrstva in vlade.
Iz Komunale Trbovlje, kjer zaradi visokih cen regulacijo verjetno težko čakajo, so nam sporočili, da pričakujejo, da bodo rešitve predstavljene v kratkem. Zaradi milih temperatur položnice za oktober verjetno še ne bodo tako visoke, novembra pa bo verjetno poraba že precej višja – s tem pa tudi končni zneski za trboveljske odjemalce. Po mnenju komunale je “ključna enakopravna obravnava vseh odjemalcev”. Trenutno ima gospodinjstvo, ki se ogreva na plin, precej nižjo ceno na enoto kot tisto, ki se ogreva na daljinsko toploto. Cena plina je namreč od septembra regulirana na 72 evrov za megavatno uro.
Tudi v Energetiki Ljubljana so nam dejali, da si (prek zbornice) aktivno prizadevajo za “primerno rešitev za umirjanje cen toplote za odjemalce”.
Težka naloga
Infrastrukturno ministrstvo ima sicer težko nalogo, saj je ureditev sistemov daljinske toplote, ki ogrevajo okoli 100 tisoč gospodinjstev in še 10 tisoč ostalih odjemalcev (javnih zavodov itd.) po državi, precej raznolika. Po podatkih Agencije RS za energijo smo imeli lani 112 različnih sistemov v 69 občinah.
Ti za proizvodnjo toplote uporabljajo različne energente. Velenje se, kot že omenjeno, ogreva z odpadno toploto iz Termoelektrarne Šoštanj. V Ljubljani toploto proizvajajo iz premoga. Kot smo letos večkrat pisali (prvič tukaj), je župan Zoran Janković kljub zavezi Slovenije, da bo varčevala s porabo plina, dolgo vztrajal, da bo zagnal novo plinsko enoto, a so si v prestolnici nato iz neznanega razloga premislili in ostajajo na premogu ter lesni biomasi. V Mariboru in na Jesenicah sta primarni energent plin, v Celju lesna biomasa.
Vprašanje je, ali bo vlada regulirala samo plin ali tudi druge energente – vsi se namreč niso (enakomerno) podražili. Vprašanje je tudi, ali bo regulirala ceno energenta ali končno ceno toplote. Janković je pred tedni za N1 dejal, da pričakuje, da bo država Energetiki pokrila strošek emisijskih kuponov, ki so pomemben strošek (poleg samega premoga).
Za proizvajalce pa je pomembno tudi, ali bo vlada skupaj z morebitno omejitvijo cen uvedla sistem nadomestil za pokritje razlike med proizvodno in prodajno ceno. Manjša občinska podjetja namreč težko nosijo breme regulacije. Spomnimo, da so po vladni regulaciji cen plina trije dobavitelji opustili to dejavnost -–tudi ali predvsem zato, ker ni bilo jasno (in še danes ni), ali in kako bo država dobaviteljem plina plačala škodo zaradi regulirane cene.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje