Novo poglavje sodne zgodbe Stožic, župan Janković očitke tudi tokrat zavrača

Po več kot štirih letih od predobravnavnega naroka je danes na ljubljanskem okrožnem sodišču stekla glavna obravnava v primeru domnevnih nepravilnosti glede nakupa hladilne strojnice v kompleksu Stožice.

Poleg nekdanjega direktorja Energetike Ljubljana Hrvoja Draškovića in ljubljanskega župana Zorana Jankovića obtožnica bremeni še Zlatka Srako in Uroša Ogrina, ki sta bila na čelu projektnega podjetja Grep, zasebnega partnerja v projektu Stožice, šefa družbe Electa in sina ljubljanskega župana Damijana Jankovića, Boštjana Stamejčiča iz podjetja Baza Dante ter družbo Electa Inženiring.

Draškoviću tožilstvo očita storitev kaznivih dejanj zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti, županu Jankoviću napeljevanje k tema dvema kaznivima dejanjema, Ogrinu in Sraki pomoč pri izvršitvi teh kaznivih dejanj ter ob tem še kaznivo dejanje pranja denarja. Pranje denarja je očitano tudi Damijanu Jankoviću.

Začetek zgodbe, povezane z ureditvijo sistema daljinskega hlajenja za športni in trgovski del kompleksa Stožice, sega v čas gradnje kompleksa leta 2008, medtem ko sama očitana kazniva dejanja segajo v leta 2010, 2011 in 2012.

Na županov račun naj bi se steklo 100.000 evrov

Obtožnico je danes predstavila tožilka Blanka Žgajner. Draškoviću tožilstvo očita, da je konec maja 2010 podpisal pogodbo za nakup prostorov za postavitev centralnega hladilnega sistema v vrednosti nekaj več kot 1,6 milijona evrov, čeprav je 10 dni pred tem podpisal pogodbo, ki je določala, da bo Energetika prostor za strojnico od Grepa dobila brezplačno, in jo poslal Grepu.

V vmesnem obdobju naj bi po očitkih tožilstva posredoval župan Janković in Draškovića napeljal, da je podpisal pogodbo o nakupu prostorov, pri čemer naj bi takratni prvi mož Energetike vedel, da etažna lastnina še ni bila določena in da prostori sploh uradno še niso bili v lasti Grepa. Poleg tega je določitev cene v celoti prepustil Grepu, nakupna vrednost pa naj bi bila bistveno višja od tržne.

Več kot leto dni zatem, avgusta 2011, sta nato Energetika in Grep sklenila še aneks k pogodbi, po kateri bi morala Energetika Grepu za prostor plačati dodatnih 1,44 milijona evrov. Uradni razlog za dodatno plačilo je bil, da se je pri vzpostavljanju etažne lastnine prvotni izračun kupnine glede na kvadratni meter prostora izkazal za neustreznega in da je treba zato kupnino izračunati glede na kubični meter prostora.

Tako je vrednost pogodbe narasla na skoraj 3,1 milijona evrov. Očitek tožilstva je, da niso v vmesnem obdobju nastopile nobene dodatne okoliščine, ki bi te spremembe narekovale. Tudi v tem delu naj bi župan Janković Draškovića napeljeval k sklenitvi aneksa, posel pa naj bi bil sklenjen v korist Grepa, ne v interesu Energetike.

Del obtožnice glede očitkov pranja denarja pa opisuje zapleten krog finančnih transakcij, v katerem so se znašla podjetja, povezana z družino Janković. S temi transakcijami naj bi obtoženi 500.000 evrov, ki so izvirali iz nakupa prostorov, razdrobili in prikrili izvor sredstev. Pri tem naj bi se 100.000 evrov v teku transakcij steklo tudi neposredno na županov račun.

Kako se branijo obtoženi

Draškovićeva obramba je danes izpostavila, da je treba nakup prostorov za hladilno strojnico presojati po gospodarski logiki ter v kontekstu tistega časa. Draškovićeva dejanja so po prepričanju obrambe povsem ustrezala pričakovanjem do vodilnega v gospodarski družbi, škoda pa je bila Energetiki storjena samo zato, ker projekt Stožice ni bil v celoti uresničen, saj vse do danes še vedno ni zaživel njegov trgovski del.

Obramba Grepa je medtem branila gospodarnost delovanja projektnega podjetja, ki se je zaradi projekta znašlo v težkem finančnem položaju in nato končalo v stečaju.

Svoj zagovor je podal tudi Drašković. Med drugim je pojasnil, da je ves čas zasledoval povsem racionalno poslovno logiko in zasledoval interese Energetike ter širši javni interes. Spomnil je, da se Energetika in Grep nista strinjala glede pogojev za pridobitev prostora za strojnico, torej brezplačne uporabe ali nakupa.

Drašković vztraja, da se je ves čas zavzemal za brezplačno uporabo prostorov in to je predvidevala tudi prva pogodba. A ker Grep tudi spričo finančnih težav na ta pogoj ni pristajal, časovnica pa je na vse v projektu zelo pritiskala, so se dogovorili za nakup in presekali gordijski vozel.

So pa v Energetiki zato dvignili fiksno ceno dobave hladu s 30.000 na 38.000 evrov na megavat na leto. To je bil njihov pogoj za sklenitev nakupne pogodbe. Na ta način je imel projekt za ljubljansko javno podjetje pozitivno ekonomiko in z njim bi dobiček ustvarili tudi upoštevajoč aneks, ki naj bi bil potreben zaradi preprojektiranja in nekaterih drugih okoliščin. Vendar pa je ekonomika padla zaradi nedokončanega trgovskega dela Stožic, ki bi ustvarjal večji del dobička.

Tudi župan Janković je v svojem zagovoru vztrajal, da kazenski postopek temelji na napačnih predpostavkah tožilstva glede škodljivosti in neekonomičnosti projekta ter da nobena od prič v preiskavi ni potrdila, da je kakor koli napeljeval h kaznivemu dejanju ali sodeloval pri pogajanjih ali določanju cen.

Prepričan je, da so bile vse odločitve strokovne in zakonite, poudaril je tudi, da ni imel nobenega vpliva na poznejše finančne transakcije, ki da so bile pregledne in skladne z zakonodajo.

Jankovićev zagovornik Janez Koščak je za medije po obravnavi dejal, da je šlo pri očitanih dejanjih za gospodarne in pravno pravilne odločitve pri gospodarskem poslovanju in da tudi dokazi in pričanja med preiskavo tez tožilstva niso potrdili. Zato pričakuje, da bo zadeva zaključena z oprostilno sodbo.

Glede transakcij, ki so sledile poslu, pa je dejal, da Janković ni imel ne vpliva ne nadzora nad tokovi med pravnimi osebami. Na koncu vsega naj bi denar kot vračilo posojila tako ali tako pristal pri Grepu, in to z obrestmi.