Moskva iz jedrske elektrarne v Iranu evakuirala skoraj vse ruske delavce

Vodja ruskega državnega podjetja za jedrsko energijo Rosatom Aleksej Likačev je pojasnil, da so danes iz edine še delujoče iranske jedrske elektrarne v Bušerju evakuirali še 108 delavcev, tam jih je tako ostalo le še 20, je povedal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Likačev je sporočil, da so "začeli zadnjo izmeno" in da bo v jedrski elektrarni ostalo samo še 20 Rusov, članov vodstvenega osebja in tistih, ki so odgovorni za varnost opreme.

Zaradi nevarnosti izraelsko-ameriških napadov na elektrarno je Moskva pred tem iz nje evakuirala že več sto ruskih delavcev, ki so v njej delali, ker je Rusija deloma zgradila to elektrarno na jugu Irana.

Od začetka izraelsko-ameriških napadov na Iran konec februarja je bila okolica elektrarne najmanj štirikrat tarča napadov. V napadih ni bila poškodovana, je pa v začetku aprila izstrelek, ki je padel v njeni bližini, zahteval smrtno žrtev. Ubit je bil varnostnik enega od poslopij.

Moskva je opozorila, da bi napadi v bližini elektrarne lahko povzročili "jedrsko katastrofo, ki bi lahko bila še hujša od tiste v Černobilu" leta 1986, ki je bila najhujša jedrska nesreča v zgodovini človeštva.

Jedrska elektrarna v Bušerju, ki je še edina delujoča v Iranu, s proizvodno zmogljivostjo 1000 megavatov sicer lahko zagotavlja le delček potreb po električni energiji v državi.

Med premirjem "relativen" mir z mnogimi kršitvami

Po izteku velikonočnega premirja sta Rusija in Ukrajina danes nadaljevali medsebojne napade z droni.

Ukrajinske zračne sile so sicer poročale o napadih 98 ruskih dronov, od katerih so jih 87 sestrelili. Iz Kijeva so še sporočili, da je bil v današnjem napadu zadet infrastrukturni objekt v osrednji regiji Dnipropetrovsk in da še preverjajo podatke o morebitnih žrtvah.

Ruska vojska pa je sporočila, da so sestrelili 33 ukrajinskih brezpilotnikov.

Premirje med pravoslavno veliko nočjo je prvi predlagal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski že pred tednom dni, ruski predsednik Vladimir Putin pa je nato v četrtek ruski vojski odredil, da med prazniki ustavi napade.

Med premirjem, ki je od sobote od 15. ure do nedelje do polnoči trajalo 32 ur, je tako kot med lanskim veljal relativen mir, saj sta se državi medsebojno obtoževali kršitev.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je zabeležila več kot 10.000 kršitev ruske vojske, pri katerih je večinoma šlo za spopade na frontni črti. Poudarila pa je, da niso zabeležili napadov z raketami, vodenimi letalskimi bombami ali brezpilotniki šahed.

Rusko obrambno ministrstvo pa je ukrajinsko vojsko obtožilo za nekaj manj kot 2.000 kršitev. Te naj bi med drugim vključevale obstreljevanje s topništvom oziroma tanki in napade z droni FPV, ukrajinska vojska pa naj bi izvedla tudi več poskusov prodora vzdolž frontne črte.

Strani sta se sicer tudi med preteklima prekinitvama ognja v več kot štiri leta trajajoči vojni - lansko 30-urno med pravoslavno veliko nočjo in praznovanjem konca druge svetovne vojne v maju - medsebojno obtoževali kršitev, pa tudi izkoriščanja premirja za prerazporeditev in oskrbo svojih sil.