Proračun za 2023 je Državni zbor (DZ) sprejel že novembra lani, finančni minister Klemen Boštjančič pa je na današnji seji odbora DZ za finance povedal, da je vlada njegove spremembe pripravljala v zelo negotovih časih. Spomnil je na vojno v Ukrajini ter njene posledice, ki se kažejo v obliki energetske krize, prekinjenih dobavnih verig ter naraščajoče inflacije.

“Vseeno je predlog sprememb proračuna razvojno naravnan,” je dejal. Za investicije in investicijske transferje je načrtovanih 2,45 milijarde evrov, kar je največ v zgodovini Slovenije. Krepijo se predvsem zelene investicije in investicije na področju digitalizacije.

Med prioritetami prihodnjega leta je izpostavil investicije v zdravstvo, raziskave in razvoj ter v podporo krepitvi konkurenčnosti gospodarstva.

“Ukrepi bodo začasni, ciljno usmerjeni in učinkoviti”

Vlada je v okviru proračunske rezerve predvidela tudi ukrepe za blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, Boštjančič jih je ovrednotil v višini 1,21 milijarde evrov. “Ta sredstva bodo skrbno porabljena. Poraba bo temeljila na zakonih, ki jih bo sprejel DZ, ukrepi pa bodo začasni, ciljno usmerjeni in učinkoviti,” je dejal.

Spomnil je še na nedavni dogovor z občinami glede višine povprečnine. Ta se zvišuje na 700 evrov na prebivalca, višja povprečnina pa pomeni tudi višja sredstva za uravnoteženje razvitosti občin, ki jih občine od leta 2021 prejemajo iz državnega proračuna.

Za leto 2023 je po novem določen najvišji obseg izdatkov pri 16,69 milijarde evrov, prihodki pa naj bi dosegli 13,38 milijarde evrov. To pomeni primanjkljaj v višini 3,3 milijarde evrov, kar je precej več kot letos, ko naj bi se ustavil malenkost nad dvema milijardama evrov.

Predlog proračuna zasleduje cilj, da se upoštevajoč negotovost in nepredvidljivost nadaljnjega razvoja energetske krize zagotovi stabilne javne finance za blaginjo državljanov in ohranitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je zagotovil Boštjančič.

Kračun kritičen: nerealne predpostavke, visok znesek rezerve

Bolj zadržan je predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, ki je menil, da bi moral biti proračun za 2023 pripravljen na realističnih osnovah iz leta 2022, a ni tako. Prav tako je opozoril na visok znesek proračunske rezerve, namenjene ukrepom za blažitev draginje, ki pa še niso določeni. “S temi sredstvi je treba ravnati posebej racionalno,” je pozval. Precenjen se mu zdi tudi načrtovani obseg investicij, ki da presega absorbcijske sposobnosti administracije in gospodarstva.

Odbor sejo nadaljuje z obravnavo proračunskih dokumentov, med katerimi je poleg predloga proračuna še predlog zakona o njegovem izvrševanju.