Menu Item
Po plazu medijskih objav o tem, da mora banka posojilojemalcu v primeru predčasnega odplačila posojila povrniti del stroškov, posojilojemalci poročajo o svojih izkušnjah: po eni strani so veseli, ker je lahko le eno elektronsko sporočilo dovolj, da jim na račun kapne nekaj sto evrov, po drugi strani pa negativno presenečeni nad ravnanjem bank. Kako to, da niso samodejno vračale tega denarja, se sprašujejo. V nekaterih bankah se zdaj vendarle obetajo spremembe.
Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2), sprejet leta 2016, je prinesel možnost povračila dela stroškov v primeru predčasnega odplačila posojila za vse pogodbe, sklenjene od 7. avgusta 2010 dalje.
Zakon, ki velja že sedem let, pa ni jasno določil, da morajo banke povračilo izvesti samodejno. Do zdaj je bila tako prevladujoča praksa slovenskih bank taka, da je moral posojilojemalec sam zahtevati povračilo. A za to možnost je vedel le redko kdo.
Na to smo prvič opozorili v februarskem članku, nedavno je nato Banka Slovenije banke v sporočilu za javnost opozorila, da morajo možnost povračila transparentno in pravočasno predstaviti posojilojemalcem.
“Bil sem osupel”
Bralec N1 je leta 2018 najel posojilo pri NLB, ki ga je leto kasneje že poplačal. Prejšnji teden je svojemu bančniku poslal elektronsko pošto in ga vprašal, ali je do povračila glede na pisanje v medijih upravičen tudi on.
Bančni svetovalec mu je odgovoril pritrdilno in ga povabil, naj se oglasi v banki. To je bralec tudi storil, izpolnil vlogo, še isti dan je na račun prejel okoli 500 evrov.
“Bil sem osupel nad tem, da za to do medijskih objav niti nismo vedeli,” pravi.
Podobno pove bralka. “Pred nekaj leti sem vzela manjše stanovanjsko posojilo, ki sem ga že prejšnja leta delno predčasno poplačevala. Nedavno sem posojilo do konca predčasno odplačala. Takrat sem na banki – ker sem v medijih zasledila novice o tem – povprašala o vračilu stroškov. Uslužbenka je rekla, da ne ve, ali to velja tudi za stara posojila, a da se bo pozanimala. V nekaj tednih sem dobila nakazilo.”
Premiki v nekaterih bankah
Bankam smo postavili vrsto vprašanj: ali so potrošnikom vedno predstavile to pravico? Ali so to praviloma naredili ob predčasnem poplačilu ali v kateri drugi fazi (na primer že ob sklenitvi pogodbe)? Ali zadnje mesece prejemajo več zahtev za vračilo? Kako komentirajo izjave potrošnikov, ki se počutijo ogoljufane?
Odgovori NLB, Sparkasse, SKB, Unicredit so zelo skopi. Povedo le, da pri vračilih ravnajo skladno s področno zakonodajo, veljavno sodno prakso ter zahtevami regulatorja. NKBM in Delavska hranilnica nam nista odgovorili.
Dogajanje pa je vendarle sprožilo tudi spremembe v nekaterih bankah. V NLB so nam tako povedali, da so do zdaj stroške vračali na zahtevo stranke, v prihodnje pa bodo zagotovili samodejno vračanje po poplačilu posojila. Kdaj, niso navedli.
Tudi v Sparkasse in SKB Leasingu so nam povedali, da zdaj vračila izvajajo na podlagi zahteve posojilojemalca, po nadgradnji informacijskega sistema pa bo to teklo samodejno. Tudi oni pa niso pojasnili, kdaj to bo.
Dvom v izračun lizinške družbe
Ne gre pa v vseh primerih gladko. Bralec je z nami delil svojo izkušnjo z lizinško družbo SKB Leasing. Leta 2020 je predčasno poplačal lizing za vozilo, a SKB Leasing je zavrnil zahtevo za vračilo dela stroškov z obrazložitvijo, da so bile storitve, na katere so se nanašali stroški, do predčasnega poplačila že opravljene, znižanje pogodbenih obresti pa že upoštevano pri predčasnem poplačilu lizinga.
Bralec je podvomil v pravilnost presoje lizinške družbe. V SKB Leasingu pa pravijo, da konkretnega primera ne morejo komentirati, načeloma pa vsak primer individualno pregledajo in tistim strankam, ki so upravičene, izplačajo sorazmeren del stroškov.
“Vse stroške, ki so vezani na ročnost pogodbe, vračamo v sorazmernem deležu. Izračun se pripravi tako, da se od zneska sedanje vrednosti obveznosti predčasnega odplačila lizinga (diskontirane) odšteje sedanja vrednost (valorizirane) pogodbenih obresti. Všteti so tudi morebitni stroški, ki bi tekli od dneva predčasnega plačila do dneva zapadlosti po pogodbi, če so bile pogodbene obresti in stroški za storitve, ki v času odplačila še niso bile v celoti opravljene, za preostalo obdobje že obračunani in zajeti v plačila, ki jih je plačal lizingojemalec,” pravijo.
Dejstvo je, da potrošnik nima vpogleda v to, kdaj nastajajo določeni stroški storitev. V SKB Leasingu na vprašanje, kam se lahko potrošnik obrne, če se ne strinja z obrazložitvijo, navedejo Združenje bank Slovenije. Na Banki Slovenije pa dodajo še, da je za reševanje konkretnih sporov iz obligacijskih razmerij (sem sodi tudi kreditna pogodba), pristojno sodišče.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje