Trboveljski Dewesoft dela za ameriško in evropsko vesoljsko agencijo, velika imena avtomobilske industrije, od Volkswagna do Rimca, novo nišo so našli v rastoči industriji zelenega prehoda – izvajajo monitoring na vetrnih elektrarnah. Lani so v podjetju brez večje medijske pozornosti izvedli menjavo v vrhu podjetja. Andreja Orožna je na položaju direktorja zamenjal Tilen Sotler. Ta je zdaj za N1 spregovoril o načrtih podjetja, ki ima po njegovem mnenju priložnost za nov razvojni preskok. Orožen, ki ostaja Sotlerjev svetovalec, pa je pojasnil, zakaj je ob odhodu s položaja prodal 13-odstotni lastniški delež v podjetju.
Tilen Sotler je na vrata Dewesofta potrkal po koncu študija na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko, ko je iskal podjetje za prakso. “Vsa podjetja, ki se ukvarjajo s programiranjem, so bila v Ljubljani, jaz pa nisem imel volje, da bi se vozil tja. Po naključju sem našel podjetje v Trbovljah, za katerega se je zdelo, kot da se ukvarja s programiranjem. Eden od ustanoviteljev Jure Knez me je pričakal, vprašal, kaj znam in potem sem začel z delom,” pove o začetkih v trboveljskem proizvajalcu merilnih naprav, ki je imel takrat le pet zaposlenih.
Prva leta je programiral, nato pa se je začel aktivneje ukvarjati z organizacijo in vodenjem. “Po letu 2015, ko se je podjetje začelo prevešati iz malega v srednje, smo videli, da je potrebno sistemizirati delo. Skupaj s kolegico iz podjetja Deloitte Iris Štraus sva morala ustvariti sistem, od kadrovske, pravne službe do sistemizacije delovnih mest. Tu sem začel razmišljati o tem, kako funkcionira podjetje,” razlaga.
Izziv je bil, kako vrednote, ki sta jih Jure Knez in Andrej Orožen prinesla v podjetje, prenesti na večjo maso ljudi, da ne postanejo le še ena korporacija.
Lani je Sotler po več letih priprav zamenjal Orožna na mestu direktorja podjetja, ki ima zdaj v Trbovljah 157 zaposlenih, po svetu pa prek 300.
V letu dni 40 novih zaposlitev
Po prevzemu direktorske funkcije ste za lokalni portal Zon.si dejali, da poslovna logika pogosto ni taka, kot jo predavajo ekonomisti. Kaj ste mislili s tem?
Po mikroekonomski teoriji bi se morali osredotočati na vsak cent, a to pomeni, da včasih ne vidimo širše slike. Jure me je že zdavnaj naučil, da se lahko pogleda z vidika stranke, da se pogleda, kaj svet res potrebuje, in da se gradi rešitve, na osnovi katerih lahko svet tudi napreduje. Danes trdim, da je to boljša pot, in mislim, da gre Dewesoftu tudi zato tako dobro.
Nasledili ste podjetje s stabilno rastjo prihodkov, vaš predhodnik Andrej Orožen pa je ob menjavi dejal, da bo Dewesoft korenito spremenil industrijo merilne tehnike. Je s tem mislil na lani sklenjeno partnerstvo z vašim nemškim konkurentom HBK, s katerim razvijata skupen standard za merilne naprave?
Podjetje stabilno raste, na vsakih nekaj let pa se znajde pred stopnico, ki omogoča hitrejši preskok. Prejšnja je bila leta 2008, ko smo poleg programske začeli proizvajati še lastno strojno opremo. Zdaj smo pred novo. Nemški HBK, ki je drugi največji igralec na trgu merilnih naprav, je prišel do nas s prevzemno ponudbo, na koncu pa so z Juretom zasnovali skupno platformo, ki bo povezovala instrumente obeh podjetij. Če se vrnem k razlikam med ekonomsko teorijo in poslom, je tudi ta ideja lahko z ekonomskega vidika problematična, a razmišljamo širše. Za stranko je interoperabilnost naprav proizvajalcev največ, kar jim lahko ponudimo. To nam je olajšalo odločitev, da je vredno poskusiti.
Prve interoperabilne naprave bodo na trgu v drugem ali tretjem četrtletju. Zdaj smo že začeli vabiti podjetja v testno obdobje, da na manjši skupini preizkusimo rešitev. Zanimanje je veliko. Podjetja razumejo, da je to velika dodana vrednost za končnega kupca in pospešek za tehnološki razvoj sveta, saj bo manj izgube časa z napravami, ki ne delajo skupaj.
Dewesoft
Dewesoft, ki je v večinski lasti Jureta Kneza (na fotografiji levo), in nemški HBK (na fotografiji tehnološki direktor Jens Wiegand) bosta v prihodnjih mesecih lansirala prve interoperabilne merilne naprave. V Dewesoftu menijo, da je to priložnost za razvojni preskok.
Na lokaciji v Trbovljah imate gradbišče, saj širite razvojne kapacitete. Zakaj?
Novi posli terjajo povečanje razvojnih in proizvodnih kapacitet. Kupce imamo praktično v vseh panogah: če naštejem samo nekaj velikih, so to Volkswagen, Daimler, kitajski Caterpillar, Siemens Gamesa, ki izdeluje vetrne turbine. Med drugim uvajamo monitoring na vetrnih elektrarnah. Gre za trg, ki se hitro širi.
Naša velika stranka je tudi hrvaški Rimac, ki agresivno zaposluje in gradi. Ima mlade inženirje, ki radi uporabljajo merilno opremo. Trenutno delamo neposredno z njimi v okviru projekta Motor Analysis. Razvijamo modul za izračun učinkovitosti električnega avtomobilskega motorja. Rimac želi zmanjšati izgube energije od baterije do koles, ki so trenutno kar velike. Z našo napravo merijo in računajo izkoristek motorja, medtem ko optimizirajo inverter in motor, da bi bil izkoristek čim večji. Konec prvega četrtletja bo predvidoma prvi modul na voljo njihovim inženirjem, ki ga bodo potem uporabljali v proizvodnji.
V Trbovljah ima Dewesoft 157 zaposlenih, kar je okrog 40 več kot leto dni nazaj. Da bi se lahko širili dalje, zdaj gradimo dve nadstropji za proizvodnjo in razvoj. Ob cesti, v prostorih nekdanje Strojne tovarne Trbovlje (STT), pa gradimo strojni park, kamor želimo preseliti CNC operaterje. Mislim, da bi to moralo zadostovati za nekaj časa.
Vaša stalna naročnika sta tudi ameriška in evropska vesoljska agencija, NASA in ESA.
NASA strojno in programsko opremo Dewesofta uporablja na izstrelitveni ploščadi (angleško Launch Pad). Pravkar smo zaključili eno tako naročilo, pri čemer je zdaj odnos z njimi že tak, da nas ne preverjajo, enostavno naročijo in mi naredimo.
Enako je z ESA. Ravno smo končali kompleksen sistem za Thales Alenia Space, ki je francosko-italijanski proizvajalec vesoljskih vozil. Prej jim je merilne naprave dobavljal LMS, naš konkurent, ki je njihov sosed, zato je bilo težko priti zraven. Deset let smo jim neuspešno poskušali kaj prodati. Zdaj pa smo jim ponudili tako dobro rešitev za meritve satelita, da so jo morali vzeti.
Nedavno je bil tukaj tudi predstavnik italijanske vesoljske agencije in izrazil zanimanje za sodelovanje z njihovimi podjetji, ki delajo za ESA. Pri vseh teh poslih ima, to moram poudariti, pomembno vlogo država in ministrstvo za gospodarstvo nam tu veliko pomaga ter odpira vrata.
Za tehnične poklice je treba navduševati že v vrtcu
Načrtov je torej veliko, prostore gradite, kako težko pa je danes dobiti kader?
Dewesoft ima tu že od nekdaj večjo težavo kot kakšno drugo podjetje, saj smo vedno iskali strokovnjake, ki tudi kulturno pašejo v to podjetje. Več pogojev imaš, težje je najti primerne delavce. Dobimo pa jih iz različnih virov. Včasih kdo v Katapultu (podjetniški pospeševalnik v sosednji stavbi, op. a.) ustvarja, pa se tam ne najde in pride k nam. Kakšnega dobimo prek zaposlenih.
Točne številke zdaj ne vem, a nekaj zaposlenih se je po zaposlitvi v Dewesoftu preselilo iz na primer Ljubljane ali Maribora v Trbovlje. Trudimo se, da je delo v Dewesoftu več kot samo služba, da ljudje vidijo nek višji namen. Če imamo pri kakšnem projektu težave z iskanjem delavcev, pa delamo z zunanjimi partnerji.
Ekipa je zelo mlada, povprečna starost je 35 let.
Ko sem prišel sem, sta bila Andrej in Jure na nek način moj ata in mama, saj sem bil še zelo mlad. Na tak način podjetje izoblikuje človeka in njegovo miselnost, zaposleni pa izzove vzpostavljene vzorce in poskuša priti zraven s svojimi idejami.
Ko se je podjetje v preteklosti širilo, smo načrtno zaposlovali študente in mlade, saj se nam je zdelo, da bodo imeli več idej, ki jih bodo poskušali izvesti, mi pa jim bomo pri tem svetovali. Zdaj pa verjetno tudi mladi privlačijo druge mlade. Tisti, ki že delajo pri nas, povabijo svoje sošolce in to se vali naprej. V splošnem sicer nimamo kakšnih pravil glede starosti, mislim, da je pomembno, da kandidat paše v idejo podjetja, da z veseljem dela in ustvarja, pa smo vsi srečni.
Ravnokar je šla mimo sobe, v kateri se pogovarjava, skupina otrok iz vrtca. Če prav razumem, so v sklopu izobraževanj o vesolju obiskali tudi Dewesoft. Je tudi to način, kako mladim približati tehnološke vede? No, morda je v vrtcu še prezgodaj …
Je kar treba začeti že pri majhnih. Moj nečak enkrat reče, da bo gasilec, ker je bil pri gasilcih, naslednji teden pravi, da bo policist. Sploh v tehničnih vedah je zadnje čase še manj interesa, na drugi strani pa programerje ali tehnike potrebujemo praktično povsod. Če podjetje izdeluje kavne avtomate, je tu že nek zaslon in logika, ki terja ta znanja. Posledično imamo pomanjkanje.
Ljudje pa se pogosto težko odločijo za te poklice, na primer zaradi matematike. Mislim, da jim je zato treba že v mladosti približati to delo.
Čeprav mene morda ne bo več tukaj, ko bodo ti fantje in dekleta vstopili na trg dela, podjetje bo. Mislim, da ga gradimo kot dolgoročno zgodbo in da je treba mlade navduševati za te poklice, da tehnični del peljemo naprej. Odzivi so vedno zelo dobri.
‘Mehka’ menjava
Lani se je z vodilnega položaja umaknil Andrej Orožen, sicer eden od ustanoviteljev podjetja, obenem pa prodal tudi 13 odstotkov lastništva. Zakaj?
Ta prehod smo izvajali tri leta. Andrej je rekel, da bi bil manj operativno vpleten v delo, ki je v tako agilnem tehnološkem podjetju naporno. Želja je bila, da vodenje prevzamem jaz, po eni strani tudi zaradi že omenjenega zavedanja, da poleg finančnih obstajajo tudi višji cilji. Z Juretom sva skupaj postavljala sistem, zato bova tudi lažje delala naprej, saj razumeva iste stvari. Andrej ostaja svetovalec direktorja in vodi projekte. Mislim, da je bilo tudi za ljudi zelo pozitivno, da se je prehod izvedel mehko, ni bilo šokov.
Direktorska menjava je bila prvi večji premik v vodstveni strukturi, odkar je Dewesoft uvedel delavsko solastništvo. Na oktobrskem kongresu ekonomske demokracije, kjer je beseda tekla o modelih delavskega solastništva, je predstavnik ameriškega podjetja Amsted dejal, da vsako leto zaposleni glasujejo o podpori upravi. Kako je pri vas potekal izbor novega direktorja, koliko besede so imeli zaposleni, ki so tudi manjšinski solastniki?
V Dewesoftu imamo dvakrat letno skupščino, na kateri zaposleni, ki so solastniki, izvejo, kako je z vrednostjo deleža, kakšni so načrti za naprej, kje smo z naložbami. Na eni od skupščin sta me Jure in Andrej predlagala za direktorsko mesto in bil sem potrjen brez zadržanega glasu. V nasprotnem primeru bi verjetno ostal na starem položaju.
Dewesoftov sistem delavskega solastništva
Dewesoftov osnovni kapital je razdeljen na pet milijonov delnic. Večina, okoli 61 odstotkov, je v lasti Jureta Kneza. Po lanskem izstopu Andreja Orožna, ki je imel 13-odstotni delež, se je sklad lastnih delnic povečal na 23 odstotkov vseh (po zakonu mora podjetje ta delež v treh letih zmanjšati pod 10 odsotkov). Približno 16 odstotkov pa je razpršenih med okoli 85 manjših lastnikov iz vrst zaposlenih. Največji lastnik (za Knezom) ima 2,65 odstotka, večina pa manj kot 0,3 odstotka.
Zaposleni lahko delež v podjetju pridobijo leto dni po zaposlitvi v podjetju, pri čemer je mesečni znesek, ki ga lahko namenijo za nakup, omejen na višino variabilnega dela plače (nagrade za uspešnost). Odkupno okno, ko lahko pridobijo, povečajo ali zmanjšajo delež, je dvakrat letno, praviloma aprila in septembra. Pred začetkom tega obdobja se na osnovi knjigovodske vrednosti podjetja postavi cena delnice (ta je bila v preteklih letih precej nižja od tržne). Če se zaposleni kasneje odloči za prodajo delnic, je po pravilih kupec lahko samo podjetje. Ob prenehanju zaposlitve – ne glede na razlog – mora vsak zaposleni izstopiti iz lastništva.
Torej delavsko lastništvo tudi pri vas ni le finančna konstrukcija, temveč je zaposleni dejansko vpleten v delovanje podjetja.
Ni le dividenda, mislim, da to niti ne bi delovalo. Delavec je udeležen v ideologiji podjetja. Prav vključenost je ključna za dobro delo. Imamo odprte finančne knjige, kar pomeni, da imajo zaposleni vpogled v stroške, dodano vrednost in podobne podatke o poslovanju. Kdorkoli lahko na skupščini dvigne roko in reče: “Meni tole ni jasno, ali ne bi poskusili drugače.”
Vsako sredo zjutraj imamo sestanek, ki se mu reče idejni svet in je del te zgodbe. Vabljen je vsak, tam je vodstvo, kdorkoli lahko pride in predlaga, ali vpraša karkoli. Poskusimo ohranjati odprtost, da so ljudje vključeni. Če ljudem daš delež, pri vsem ostalem pa jih izključiš, nekih rezultatov ne more biti.
Gospod Knez je na že omenjenem kongresu dejal tudi, da brez delavskega solastništva ne bi bilo take rasti. Vi ste eden od lastnikov in član ekipe, ki je to rast ustvarjala. Kako je po vašem lastniška struktura pomagala Dewesoftu rasti?
Mislim, da je vključenost, o kateri sem zdaj govoril, ključ do uspeha. Zdi se mi tudi, da je redko katero podjetje transparentno, do koder je lahko. Eden od dejavnikov, ki je pripomogel k rasti, je precej velik variabilni del plače, ki je vezan na poslovno uspešnost. Če imamo nekaj časa 30 odstotkov variabilnega dela in ta pade na 28 odstotkov, se vsi sprašujemo, zakaj je šlo za dve odstotni točki dol, in iščemo rešitve.
Tako lahko veliko bolje delamo kot v nekem fiksnem sistemu, kjer so merila jasna in ima vsak svoj cilj. Tukaj je ta globalen. Vsak pogleda to številko in se vpraša, kaj lahko prispeva, da bo rezultat boljši. Nekoč smo živeli v socializmu, potem v semi kapitalizmu, mislim, da je Dewesoft nekje vmes.
Kako se je model izkazal leta 2020, ko je udarila koronakriza in so se naročila avtomobilske in vesoljske industrije zmanjšala? Je bilo kaj več vprašanj, pomislekov zaposlenih?
Pravzaprav se je izkazal za izredno dobrega. Ljudi smo vprašali, ali želijo delati od doma, jim dali to možnost, poskrbeli za zaščito. Z mojo ženo, ki je nevrologinja, sva, še preden so bolnišnice imele protokole, spisala pravilnik za zaposlene, kako se obnašati v teh časih. Zaposleni so bili pomirjeni, saj smo imeli pravila varnega dela, ko še vlada ni vedela točno, kaj in kako. Tudi mene to, da sem solastnik podjetja, spodbuja, da iščem drugačne rešitve. V klasičnem podjetju morda ne bi bil pripravljen med vikendom pisati pravilnika. Tu pa vsak od zaposlenih prispeva kakšen tak detajl, ki soustvarja zgodbo Dewesofta.
Dewesoft
Orožen se bo upokojil
Andrej Orožen je za N1 pojasnil, da je iz lastništva izstopil, ker mu menjava na direktorskem položaju omogoča, da se upokoji – takrat pa mora vsak delavec prodati svoj delež. “Ko smo v podjetju gradili lastniški sistem, smo se odločili, da bodo lastniki podjetja samo zaposleni v podjetju, torej tisti, ki uspeh podjetja ustvarjajo. Ne le ob rednem izstopu, tudi v izrednih razmerah, na primer odpovedi delovnega razmerja, prodaji po zakonski razvezi ali morebitni smrti, se delež vrača podjetju. Tako zagotovimo notranje lastništvo in onemogočimo tuj prevzem,” nam je povedal.
Zamenjava direktorja, ki je po njegovem del širšega procesa menjav generacije v Dewesoftu, pa je bila po Orožnovih besedah skrbno načrtovana in transparentna. “Resnično si nismo želeli, da bi se naši ljudje ob spremembi vodstva počutili nelagodno, želeli smo, da bi ta prehod občutili kot ‘naraven’.” Sam zdaj kot svetovalec izkušnje, pridobljene v 20 letih vodenja Dewesofta, predaja novemu direktorju. Tudi po upokojitvi pa bo, kot pravi, spremljal zgodbo zasavskega podjetja in “se večkrat spomnil predvsem sodelavcev – tistih doma in po svetu”.
Ministrstvo za delo želi izboljšati zakonodajni okvir na tem področju, med drugim je ustanovilo direktorat za ekonomsko demokracijo, ministrstvo za gospodarstvo pa ustanavlja delovno skupino za nagrajevanje zaposlenih z delniškimi opcijami, v kateri bo tudi Jure Knez iz Dewesofta. A na drugi strani je vlada z dohodninsko novelo, ki je začela veljati 1. januarja, povečala obdavčitev lastniških deležev. “Če delež prodam tujemu finančniku, ne plačam davka, če zaposlenim, pa. To je pri nas sprožilo plaz prodaj,” je bil jeseni do te rešitve kritičen gospod Knez in poudaril, da mora biti davčno okolje stabilno. Kako to rešujete?
Prejšnji davčni sistem je bil za nas v redu, saj je obdavčitev deleža z leti padala. Model je bil dober. Zdaj pa smo to obdavčili kot kapitalske dobičke, zato je malo manj privlačen. Treba je vzpostaviti dialog in najti rešitve. Verjamem, da je delavsko lastništvo prihodnost.
Podjetniške vibracije lahko obrnejo trend izseljevanja iz Zasavja
Za konec še pogled malo dlje v prihodnost. Obstoječa lokacija v Trbovljah postaja premajhna za vas, zato se dogovarjate za gradnjo tehnološkega parka na Lakonci, sprva predvidenega za tovarno Steklarne Hrastnik. Kakšna je časovnica?
Gre za zemljišče, veliko 100 tisoč kvadratnih metrov, na katerem naj bi se zgradilo 40 tisoč kvadratnih metrov stavbnih površin. Tu je v načrtu med 300 in 500 kakovostnih delovnih mest pet let po izgradnji, do konca prvega desetletja naj bi se številka povzpela na 600 do tisoč delovnih mest. Cilj je, da se to zgodi med letoma 2027 in 2030.
Tja pa ne bi selili samo Dewesofta, ampak tudi naš podjetniški pospeševalnik Katapult, kjer imajo sedež različni startupi. To se mi zdi pomembno, saj imamo po eni strani stabilno podjetje kot je Dewesoft, ki lahko startupom zagotavlja podporno okolje, sam pa od teh mladih podjetij črpa energijo. Ti mladi imajo ideje, ki so bolj divje in ki jih oni znajo izvesti bolj ‘po domače’ kot bi jih mi. Zame je to po delavskem solastništvu še en korak naprej, kako povezati dve različni mentaliteti, ki pa lahko zelo lepo sobivata.
Lahko podjetniške vibracije v Dewesoftu in malih podjetjih v Katapultu pomagajo zaustaviti demografski trend izseljevanja iz Zasavja?
Trbovlje in Zasavje nasploh je zelo lepo. Imamo hribe, športne parke, olimpijski bazen, strelišča. Mislim, da se da tukaj veliko stvari početi. Tisti iz večjih mest se sicer težko navadijo, ker so navajeni drugačnega utripa, a mislim, da se bo s takimi zgodbami počasi obrnilo trend. Z leti se je vse centraliziralo v Ljubljani, zato zdaj vse gravitira v prestolnico. Več kot lahko tukaj ponudimo, več ljudi bomo pritegnili v našo zgodbo, s tem pa tudi razbremenili Ljubljano.
Menu Item
