Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Prvi mož Dewesofta: Zaposlenim so moja vrata odprta, prav tako finančne knjige
Trboveljski Dewesoft dela za ameriško in evropsko vesoljsko agencijo, velika imena avtomobilske industrije, od Volkswagna do Rimca, novo nišo so našli v rastoči industriji zelenega prehoda – izvajajo monitoring na vetrnih elektrarnah. Lani so v podjetju brez večje medijske pozornosti izvedli menjavo v vrhu podjetja. Andreja Orožna je na položaju direktorja zamenjal Tilen Sotler. Ta je zdaj za N1 spregovoril o načrtih podjetja, ki ima po njegovem mnenju priložnost za nov razvojni preskok. Orožen, ki ostaja Sotlerjev svetovalec, pa je pojasnil, zakaj je ob odhodu s položaja prodal 13-odstotni lastniški delež v podjetju.
Tilen Sotler je na vrata Dewesofta potrkal po koncu študija na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko, ko je iskal podjetje za prakso. "Vsa podjetja, ki se ukvarjajo s programiranjem, so bila v Ljubljani, jaz pa nisem imel volje, da bi se vozil tja. Po naključju sem našel podjetje v Trbovljah, za katerega se je zdelo, kot da se ukvarja s programiranjem. Eden od ustanoviteljev Jure Knez me je pričakal, vprašal, kaj znam in potem sem začel z delom," pove o začetkih v trboveljskem proizvajalcu merilnih naprav, ki je imel takrat le pet zaposlenih.
Prva leta je programiral, nato pa se je začel aktivneje ukvarjati z organizacijo in vodenjem. "Po letu 2015, ko se je podjetje začelo prevešati iz malega v srednje, smo videli, da je potrebno sistemizirati delo. Skupaj s kolegico iz podjetja Deloitte Iris Štraus sva morala ustvariti sistem, od kadrovske, pravne službe do sistemizacije delovnih mest. Tu sem začel razmišljati o tem, kako funkcionira podjetje," razlaga.
Izziv je bil, kako vrednote, ki sta jih Jure Knez in Andrej Orožen prinesla v podjetje, prenesti na večjo maso ljudi, da ne postanejo le še ena korporacija.
Lani je Sotler po več letih priprav zamenjal Orožna na mestu direktorja podjetja, ki ima zdaj v Trbovljah 157 zaposlenih, po svetu pa prek 300.
V letu dni 40 novih zaposlitev
Po prevzemu direktorske funkcije ste za lokalni portal Zon.si dejali, da poslovna logika pogosto ni taka, kot jo predavajo ekonomisti. Kaj ste mislili s tem?
Po mikroekonomski teoriji bi se morali osredotočati na vsak cent, a to pomeni, da včasih ne vidimo širše slike. Jure me je že zdavnaj naučil, da se lahko pogleda z vidika stranke, da se pogleda, kaj svet res potrebuje, in da se gradi rešitve, na osnovi katerih lahko svet tudi napreduje. Danes trdim, da je to boljša pot, in mislim, da gre Dewesoftu tudi zato tako dobro.
Nasledili ste podjetje s stabilno rastjo prihodkov, vaš predhodnik Andrej Orožen pa je ob menjavi dejal, da bo Dewesoft korenito spremenil industrijo merilne tehnike. Je s tem mislil na lani sklenjeno partnerstvo z vašim nemškim konkurentom HBK, s katerim razvijata skupen standard za merilne naprave?
Podjetje stabilno raste, na vsakih nekaj let pa se znajde pred stopnico, ki omogoča hitrejši preskok. Prejšnja je bila leta 2008, ko smo poleg programske začeli proizvajati še lastno strojno opremo. Zdaj smo pred novo. Nemški HBK, ki je drugi največji igralec na trgu merilnih naprav, je prišel do nas s prevzemno ponudbo, na koncu pa so z Juretom zasnovali skupno platformo, ki bo povezovala instrumente obeh podjetij. Če se vrnem k razlikam med ekonomsko teorijo in poslom, je tudi ta ideja lahko z ekonomskega vidika problematična, a razmišljamo širše. Za stranko je interoperabilnost naprav proizvajalcev največ, kar jim lahko ponudimo. To nam je olajšalo odločitev, da je vredno poskusiti.
Prve interoperabilne naprave bodo na trgu v drugem ali tretjem četrtletju. Zdaj smo že začeli vabiti podjetja v testno obdobje, da na manjši skupini preizkusimo rešitev. Zanimanje je veliko. Podjetja razumejo, da je to velika dodana vrednost za končnega kupca in pospešek za tehnološki razvoj sveta, saj bo manj izgube časa z napravami, ki ne delajo skupaj.
[caption id="attachment_4383040" align="aligncenter" width="1024"]
Dewesoft[/caption]
Dewesoft, ki je v večinski lasti Jureta Kneza (na fotografiji levo), in nemški HBK (na fotografiji tehnološki direktor Jens Wiegand) bosta v prihodnjih mesecih lansirala prve interoperabilne merilne naprave. V Dewesoftu menijo, da je to priložnost za razvojni preskok.
Za tehnične poklice je treba navduševati že v vrtcu
Ekipa je zelo mlada, povprečna starost je 35 let.
Ko sem prišel sem, sta bila Andrej in Jure na nek način moj ata in mama, saj sem bil še zelo mlad. Na tak način podjetje izoblikuje človeka in njegovo miselnost, zaposleni pa izzove vzpostavljene vzorce in poskuša priti zraven s svojimi idejami.
Ko se je podjetje v preteklosti širilo, smo načrtno zaposlovali študente in mlade, saj se nam je zdelo, da bodo imeli več idej, ki jih bodo poskušali izvesti, mi pa jim bomo pri tem svetovali. Zdaj pa verjetno tudi mladi privlačijo druge mlade. Tisti, ki že delajo pri nas, povabijo svoje sošolce in to se vali naprej. V splošnem sicer nimamo kakšnih pravil glede starosti, mislim, da je pomembno, da kandidat paše v idejo podjetja, da z veseljem dela in ustvarja, pa smo vsi srečni.
Ravnokar je šla mimo sobe, v kateri se pogovarjava, skupina otrok iz vrtca. Če prav razumem, so v sklopu izobraževanj o vesolju obiskali tudi Dewesoft. Je tudi to način, kako mladim približati tehnološke vede? No, morda je v vrtcu še prezgodaj ...
Je kar treba začeti že pri majhnih. Moj nečak enkrat reče, da bo gasilec, ker je bil pri gasilcih, naslednji teden pravi, da bo policist. Sploh v tehničnih vedah je zadnje čase še manj interesa, na drugi strani pa programerje ali tehnike potrebujemo praktično povsod. Če podjetje izdeluje kavne avtomate, je tu že nek zaslon in logika, ki terja ta znanja. Posledično imamo pomanjkanje.
Ljudje pa se pogosto težko odločijo za te poklice, na primer zaradi matematike. Mislim, da jim je zato treba že v mladosti približati to delo.
Čeprav mene morda ne bo več tukaj, ko bodo ti fantje in dekleta vstopili na trg dela, podjetje bo. Mislim, da ga gradimo kot dolgoročno zgodbo in da je treba mlade navduševati za te poklice, da tehnični del peljemo naprej. Odzivi so vedno zelo dobri.
[video-cdn src="https://best-vod.umn.cdn.united.cloud/stream?asset=ljdewesoftkadri210022023-n1info-si-worldwide&stream=hp1400&t=0&player=m3u8v&sp=n1info&u=n1info&p=n1Sh4redSecre7iNf0" video-id="5196443"]
'Mehka' menjava
Lani se je z vodilnega položaja umaknil Andrej Orožen, sicer eden od ustanoviteljev podjetja, obenem pa prodal tudi 13 odstotkov lastništva. Zakaj?
Ta prehod smo izvajali tri leta. Andrej je rekel, da bi bil manj operativno vpleten v delo, ki je v tako agilnem tehnološkem podjetju naporno. Želja je bila, da vodenje prevzamem jaz, po eni strani tudi zaradi že omenjenega zavedanja, da poleg finančnih obstajajo tudi višji cilji. Z Juretom sva skupaj postavljala sistem, zato bova tudi lažje delala naprej, saj razumeva iste stvari. Andrej ostaja svetovalec direktorja in vodi projekte. Mislim, da je bilo tudi za ljudi zelo pozitivno, da se je prehod izvedel mehko, ni bilo šokov.
Direktorska menjava je bila prvi večji premik v vodstveni strukturi, odkar je Dewesoft uvedel delavsko solastništvo. Na oktobrskem kongresu ekonomske demokracije, kjer je beseda tekla o modelih delavskega solastništva, je predstavnik ameriškega podjetja Amsted dejal, da vsako leto zaposleni glasujejo o podpori upravi. Kako je pri vas potekal izbor novega direktorja, koliko besede so imeli zaposleni, ki so tudi manjšinski solastniki?
V Dewesoftu imamo dvakrat letno skupščino, na kateri zaposleni, ki so solastniki, izvejo, kako je z vrednostjo deleža, kakšni so načrti za naprej, kje smo z naložbami. Na eni od skupščin sta me Jure in Andrej predlagala za direktorsko mesto in bil sem potrjen brez zadržanega glasu. V nasprotnem primeru bi verjetno ostal na starem položaju.
'Mehka' menjava
Dewesoftov sistem delavskega solastništva
Dewesoftov osnovni kapital je razdeljen na pet milijonov delnic. Večina, okoli 61 odstotkov, je v lasti Jureta Kneza. Po lanskem izstopu Andreja Orožna, ki je imel 13-odstotni delež, se je sklad lastnih delnic povečal na 23 odstotkov vseh (po zakonu mora podjetje ta delež v treh letih zmanjšati pod 10 odsotkov). Približno 16 odstotkov pa je razpršenih med okoli 85 manjših lastnikov iz vrst zaposlenih. Največji lastnik (za Knezom) ima 2,65 odstotka, večina pa manj kot 0,3 odstotka.
Zaposleni lahko delež v podjetju pridobijo leto dni po zaposlitvi v podjetju, pri čemer je mesečni znesek, ki ga lahko namenijo za nakup, omejen na višino variabilnega dela plače (nagrade za uspešnost). Odkupno okno, ko lahko pridobijo, povečajo ali zmanjšajo delež, je dvakrat letno, praviloma aprila in septembra. Pred začetkom tega obdobja se na osnovi knjigovodske vrednosti podjetja postavi cena delnice (ta je bila v preteklih letih precej nižja od tržne). Če se zaposleni kasneje odloči za prodajo delnic, je po pravilih kupec lahko samo podjetje. Ob prenehanju zaposlitve – ne glede na razlog – mora vsak zaposleni izstopiti iz lastništva.
[caption id="attachment_5195833" align="alignright" width="300"]
Dewesoft[/caption]
Orožen se bo upokojil
Andrej Orožen je za N1 pojasnil, da je iz lastništva izstopil, ker mu menjava na direktorskem položaju omogoča, da se upokoji – takrat pa mora vsak delavec prodati svoj delež. "Ko smo v podjetju gradili lastniški sistem, smo se odločili, da bodo lastniki podjetja samo zaposleni v podjetju, torej tisti, ki uspeh podjetja ustvarjajo. Ne le ob rednem izstopu, tudi v izrednih razmerah, na primer odpovedi delovnega razmerja, prodaji po zakonski razvezi ali morebitni smrti, se delež vrača podjetju. Tako zagotovimo notranje lastništvo in onemogočimo tuj prevzem," nam je povedal.
Zamenjava direktorja, ki je po njegovem del širšega procesa menjav generacije v Dewesoftu, pa je bila po Orožnovih besedah skrbno načrtovana in transparentna. "Resnično si nismo želeli, da bi se naši ljudje ob spremembi vodstva počutili nelagodno, želeli smo, da bi ta prehod občutili kot 'naraven'." Sam zdaj kot svetovalec izkušnje, pridobljene v 20 letih vodenja Dewesofta, predaja novemu direktorju. Tudi po upokojitvi pa bo, kot pravi, spremljal zgodbo zasavskega podjetja in "se večkrat spomnil predvsem sodelavcev – tistih doma in po svetu".
Podjetniške vibracije lahko obrnejo trend izseljevanja iz Zasavja
Gre za zemljišče, veliko 100 tisoč kvadratnih metrov, na katerem naj bi se zgradilo 40 tisoč kvadratnih metrov stavbnih površin. Tu je v načrtu med 300 in 500 kakovostnih delovnih mest pet let po izgradnji, do konca prvega desetletja naj bi se številka povzpela na 600 do tisoč delovnih mest. Cilj je, da se to zgodi med letoma 2027 in 2030.
Tja pa ne bi selili samo Dewesofta, ampak tudi naš podjetniški pospeševalnik Katapult, kjer imajo sedež različni startupi. To se mi zdi pomembno, saj imamo po eni strani stabilno podjetje kot je Dewesoft, ki lahko startupom zagotavlja podporno okolje, sam pa od teh mladih podjetij črpa energijo. Ti mladi imajo ideje, ki so bolj divje in ki jih oni znajo izvesti bolj 'po domače' kot bi jih mi. Zame je to po delavskem solastništvu še en korak naprej, kako povezati dve različni mentaliteti, ki pa lahko zelo lepo sobivata.
video-cdn src="https://best-vod.umn.cdn.united.cloud/stream?asset=ljdewesoftsotlerstartupi10022023-n1info-si-worldwide&stream=hp1400&t=0&player=m3u8v&sp=n1info&u=n1info&p=n1Sh4redSecre7iNf0" video-id="5196468"]
Lahko podjetniške vibracije v Dewesoftu in malih podjetjih v Katapultu pomagajo zaustaviti demografski trend izseljevanja iz Zasavja?
Trbovlje in Zasavje nasploh je zelo lepo. Imamo hribe, športne parke, olimpijski bazen, strelišča. Mislim, da se da tukaj veliko stvari početi. Tisti iz večjih mest se sicer težko navadijo, ker so navajeni drugačnega utripa, a mislim, da se bo s takimi zgodbami počasi obrnilo trend. Z leti se je vse centraliziralo v Ljubljani, zato zdaj vse gravitira v prestolnico. Več kot lahko tukaj ponudimo, več ljudi bomo pritegnili v našo zgodbo, s tem pa tudi razbremenili Ljubljano.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Najbolj brano
Najnovejše
NAVDIH
Digitalno
Poglobljeno
