Menu Item
Vlada v okviru priprave zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po avgustovskih poplavah začasno zvišuje obdavčitev dobičkov podjetij in uvaja davek na bilančno vsoto bank. Po informacijah N1 predlog obdavčitve bank vsebuje zgornjo limito zneska obdavčitve, tako imenovano kapico. Davek ne bo smel preseči 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja. Poleg omejenih davkov vlada neuradno razmišlja tudi o posegu v dobiček Slovenskega državnega holdinga (SDH).
Vlada bo v sredo obravnavala osnutek zakona o obnovi, v katerem ureja pogoje, finančne pomoči in tudi vire financiranja za predvidoma več milijard evrov vredno sanacijo po avgustovskih poplavah. Državni zbor naj bi zakon po napovedih premierja Roberta Goloba obravnaval v sredini novembra, sprejet pa mora biti do konca leta.
Po osnutku besedila, ki smo ga pridobili na N1, vlada s 1. januarjem ustanavlja posebni proračunski sklad, tako imenovani sklad za obnovo, iz katerega bo financirala vse aktivnosti. Skrbnik sklada bo ministrstvo za finance, za nadzor pa bo pristojen urad za nadzor proračuna. Kot je že znano, bo vlada poleg proračunskih virov in evropskih sredstev sklad polnila tudi z novimi davčnimi obremenitvami za podjetja, trenutni osnutek zakona o obnovi pa predvideva tudi poseg v dobiček upravljalca državnega premoženja Slovenskega državnega holdinga (SDH).
1. Davek na bilančno vsoto bank
V začetku septembra je Golob bančni sektor razburil z napovedjo obdavčitve dobičkov. V pogajanjih so se finančni minister Klemen Boštjančič in predstavniki bank dogovorili za obdavčitev v višini 0,2 odstotka bilančne vsote, kar pomeni okoli 103 milijone letno (bilančna vsota je namreč ob polletju znašala 51,3 milijarde evrov). Davek bodo prvič obračunali za leto 2023, in sicer marca prihodnje leto. V petih letih, do vključno 2027, naj bi zbrali 500 milijonov evrov.
Trenutni osnutek zakona o obnovi, ki smo ga pridobili v uredništvu N1, pa vsebuje določbo, da davčna obveznost v posameznem letu ne sme preseči 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja. Poudarimo, da gre šele za osnutek, ki ga bo v sredo obravnavala vlada, nato pa ga bodo poslali socialnim partnerjem in občinam.
Namen kapice je verjetno preprečiti, da bi davek ogrozil kapitalsko ustreznost katere od manjših bank. Če pogledamo rezultate petih največjih bank za lani, vidimo, da bi kapica zmanjšala davčno obveznost Intese San Paolo. Letos bodo sicer predvidoma dobički bank precej veliki, tako da bo kapica verjetno še težje dosegljiva.
Zavezanci bodo lahko davčno obveznost zmanjšali tudi za znesek plačanega solidarnostnega prispevka in morebitne donacije, ki so jih za poplave namenili v avgustu letos.
Davek na bilančno vsoto bank bodo sicer po trenutni različici plačevale vse banke in hranilnice, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije, vključno s podružnicami in poslovnimi enotami tujih bank. Osnova za davek bo bilančna vsota, izračunana kot povprečje vrednosti na vsak zadnji dan meseca, letos pa bo izjemoma osnova bilančna vsota na dan 31. decembra 2023. Kot napisano, bo davek znašal 0,2 odstotka tega zneska. Obračun bodo morale banke predložiti Finančni upravi RS (Furs) do konca marca za predhodno leto, nato pa davek plačati v 30 dneh.
Če banka ne bo (pravočasno) oddala obračuna, jo lahko doleti globa do 30 tisoč evrov, do štiri tisoč evrov pa bo morala plačati odgovorna oseba.
2. Obdavčitev dobičkov podjetij
Finančni minister Boštjančič je pred tedni napovedal tudi zvišanje obdavčitve dobičkov vseh podjetij.
Po naših informacijah je v osnutku zakona o obnovi navedeno, da bi stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb prihodnje leto in v 2025 dvignili z 19 na 21 odstotkov, v letih 2026, 2027 in 2028 pa na 22 odstotkov. Pri tem bi bil davek še naprej prihodek proračuna, v sklad za obnovo pa bi se nato prelila razlika med prihodki po zakonsko določeni (torej 19 odstotkov) in v posameznem letu veljavni stopnji (21 oziroma 22 odstotkov). Kot smo pisali, vlada iz tega naslova v prvih dveh letih pričakuje 130 milijonov evrov dodatnih prilivov letno, nato pa po 200 milijonov evrov letno.
3. Dobiček SDH
Kot tretji vir pa se omenja poseg v dobiček SDH, ki je imel konec lanskega leta 190 milijonov evrov bilančnega dobička. Vlada neuradno ocenjuje, da bi ta denar lahko že letos uporabili za sanacijo.
Tudi v prihodnjih letih naj bi čisti dobiček holdinga za posamezno leto, ki bi ostal po pokritju morebitne prenesene izgube in oblikovanju obveznih zakonskih rezerv sklada, prenesli v sklad za obnovo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje