Je škode po poplavah za 2,5 milijarde evrov, 5 milijard ali 9,9 milijarde? Predstavniki države so v svojih izjavah v zadnjih tednih podajali zelo različne številke. Pri ocenjevanju škode so Sloveniji pomagali tuji strokovnjaki, ki so sodelovali s Hrvaško, ko je ta beležila škodo po uničujočih potresih v Petrinji in Zagrebu. Opozicija pa opozarja, da se zdi, da so vladne ocene škode prenapihnjene.
Poplave in plazovi so 4. avgusta prizadeli 183 od 212 slovenskih občin, med njimi so bile 104 občine močno prizadete.
Občine so morale škodo oceniti in popise vnesti v aplikacijo Ajda. Pod to postavko so občine štele škodo na objektih v občinski lasti in na tistih javnih objektih, kjer je občina (so)ustanoviteljica (vrtci, kulturni domovi in podobno), škodo na gospodarski javni infrastrukturi lokalnega pomena, škodo na stanovanjskih stavbah v lasti občine ter stvareh v lasti občine, ki se uporabljajo za izvajanje občinske dejavnosti, škodo na gozdnih cestah, ter škodo na zemljiščih, stavbah in infrastrukturi, ki so jo prijavile tako fizične kot pravne osebe.
Hkrati pa je medresorska delovna skupina, ki jo koordinirajo na ministrstvu za regionalni razvoj in kohezijo, ocenila škodo in na tej osnovi bo Slovenija zaprosila za sredstva iz solidarnostnega sklada Evropske unije. “Na podlagi mednarodno priznane metodologije je bilo ugotovljeno, da znaša skupna ocena neposredne škode naravne nesreče in posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje približno 9,9 milijarde evrov,” so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.
Celoten obseg prizadetega območja je vlada ocenila na 17.203 kvadratnih kilometrov površine. Kako je to mogoče, glede na to, da je površina celotne Slovenije 20.273 kvadratnih kilometrov? Uprava za zaščito in reševanje je v območje štela površino celotnih občin, ki so bile prizadete, in ne le določenih delov občin, so pojasnili na ministrstvu za kohezijo, ki je zbiralo podatke občin, ministrstev in drugih državnih služb o oceni škode.
Prizadete občine (vir: MORS)
Ogromna razlika v ocenah
Kako je mogoče, da se oceni razlikujeta za skoraj 400 odstotkov? Sistem Ajda je bil tudi osnova za ugotavljanje posledic poplav za prijavo v Bruselj, a preračun škode je bil tu drugačen.
“Če je bila denimo v poplavah uničena stanovanjska hiša, ki je stara 100 let, je materialna škoda dejanska vrednost te hiše, na primer 30 tisoč evrov, ta znesek je bil vnesen v aplikacijo Ajda,” je pojasnil minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. “Mednarodna metodologija PDNA (angleško Post-Disaster Needs Assessment), ki smo jo uporabljali, pa pravi, da je treba poleg te škode (npr. 30 tisoč evrov) prišteti še stroške priprave projekta rušitve, nato same rušitve objekta ter postavitve novega objekta. Če gre za poplavno ogroženo območje, je treba objekt postaviti na drugi lokaciji, kjer je treba dobiti gradbeno dovoljenje, komunalnoinfrastrukturne priklope in zgraditi novo hišo. Tu smo upoštevali 1500 evrov na kvadratni meter, kakršna je trenutno cena gradnje. Potem je treba še urediti okolico in vse to se upošteva kot posledica dogodka,” je metodologijo razložil minister.
Foto: Borut Živulović/BOBO
Ta ocena torej vključuje vse vidike naravne nesreče; od zagotavljanja nadomestitve stavb, sanacije vodotokov, ponovne vzpostavitve infrastrukture, zaščite in obnove objektov kulturne dediščine do odlaganja in ravnanja z odpadki.
Razliko med ocenami škode je danes v državnem zboru pojasnjeval premier Robert Golob. V nagovoru poslancem ob predstavitvi proračunov je pojasnil oceno škode na 9,9 milijarde evrov, kar je 15 odstotkov letnega BDP Slovenije. Omenjena številka namreč poleg neposredne škode že vsebuje tudi strošek obnove, s katero pa želi vlada tudi okrepiti odpornost na morebitne prihodnje ujme. Pri tem se 5,3 milijarde nanaša samo na vodotoke in plazove, ki “bodo potrebovali ogromno časa in ogromno denarja”. Ocena je visoka predvsem, ker obnova zajema ukrepe za povečanje odpornosti. Tu gre za dolgotrajne ukrepe, ki jih bomo po oceni premierja izvajali pet let ali dlje. Ostalih 4,6 milijarde pa odpade na gospodarstvo (milijarda evrov), prebivalstvo (800 milijonov evrov) ter drugo občinsko in državno infrastrukturo, denimo ceste. Ta del ukrepov pa se bo večinsko realiziral do vključno leta 2025. V proračunih za prihodnji dve leti je za sanacijo predvidenih 1,6 milijarde evrov. Izjavo premierja, v kateri govori tudi o tem, zakaj je zaradi prepočasnega ukrepanja po poplavah želel menjavo ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana, si lahko ogledate v videu na vrhu članka.
Sodelovanje s strokovnjaki, ki so pomagali Hrvaški
Ocena je ključna za pripravo vloge za pridobitev sredstev iz evropskega solidarnostnega sklada. Priprava je v zaključni fazi, vlogo pa bodo po besedah ministra Jevška oddali pred rokom. Ta je sicer določen za 27. oktober, 12 tednov po naravni nesreči. Minister je pohvalil učinkovitost vseh ministrstev in drugih služb, ki sodelujejo pri pripravi vloge in dodal, da so se skrbno usklajevali, da ne bi kje prišlo do dvojnega štetja škode.
Pri pripravi vloge se je naša država posvetovala s Hrvaško, ki je hudo škodo utrpela v potresih v Zagrebu in Petrinji in nato dobila pomoč solidarnostnega sklada. Strokovnjaki, ki so sodelovali s Hrvaško in prihajajo iz evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) ter Svetovne banke (ki je pripravila tudi omenjeno metodologijo ocenjevanja škode PDNA), zdaj pri pripravi pomagajo tudi naši državi.
Hrvaška je za pomoč iz solidarnostnega sklada zaprosila po potresih. Za odpravo posledic v Zagrebu, kjer so se tla tresla 22. marca 2020, je naša južna soseda dobila okrog 600 milijonov evrov, za Petrinjo, ki jo je potres uničil 29. decembra 2020, pa nekaj več kot 300 milijonov.
Tina Maze in Ursula von der Leyen (Foto: Vlada Republike Slovenije/TWITTER)
Tudi izračun ministrstva za kohezijo je podoben. Meja, da lahko država zaprosi za pomoč iz solidarnostnega sklada, je, da škoda presega 0,6 % BDP, kar je za Slovenijo dobrih 300 milijonov evrov. Slovenija je za pomoč želela zaprositi že po lanskih požarih na Krasu, a te vstopne meje ni dosegla. Izračun pa je tak: do omenjene meje dobrih 300 milijonov lahko solidarnostni sklad prispeva 2,5 %, nad to mejo do skupne ocene škode (9,9 milijard) pa 6 %.
Premier Golob je sicer nedavno poudaril, da gre pri končni številki, ki jo bomo dobili iz solidarnostnega sklada, tudi “za politično odločitev”. Koliko bo dobila Slovenija, ni odvisno le od našega popisa, ampak tudi od števila in razsežnosti drugih naravnih nesreč v istem koledarskem letu. Letos bodo sredstva predvidoma poleg Slovenije dobile še Italija zaradi majskih poplav v Emiliji-Romanji, Turčija (kot kandidatka za članstvo v EU je upravičena do sredstev) zaradi potresa na meji s Sirijo in Grčija zaradi poplav.
V solidarnostnem skladu je skupaj na voljo le 600 milijonov evrov, zato iz članic prihajajo pozivi, da se – sploh glede na to, da je zaradi podnebnih sprememb tovrstnih dogodkov vsako leto več – sklad poviša na vsaj dve milijardi evrov.
Opozicija: Zdi se, da so številke prenapihnjene
Poslanec Nove Slovenije Jernej Vrtovec je danes v državnem zboru opozoril, da se zdi vladna ocena škode na 9,9 milijard prenapihnjena. “Teh 9,9 milijarde evrov bo morala vlada malo bolj obrazložiti. Zdi se, da gre za napihovane številke, da ustvarjamo na ta način novo bančno luknjo. Ko se spomnimo sanacije bančnega sistema, so zaradi tega Slovenci slabše živeli,” je poudaril. Dodal je, da je bil priča nekaterim projektom, ki jih je pripravila direkcija za infrastrukturo. “V teh projektih lahko opazimo, da gre tudi za rekonstrukcije cestišč in cest, ki so bili daleč od poplavljenih območij,” je dejal Vrtovec.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje