Menu ItemGen-I je bil v zadnjem petletnem mandatu uprave Roberta Goloba, torej med letoma 2016 in 2021, skupno okoli dve leti zavezanec po Lahovnikovem zakonu, je ugotovilo ministrstvo za gospodarstvo. V Gen-I se ne strinjajo, v obvladujoči družbi Gen energija pa na vprašanje, ali bi torej v preteklosti morali nadzorniki Golobovo plačo uskladiti, pravijo, da je Lahovnikov zakon nejasen. Golob je v N1 SOOČENJE komunikacijo ministrstva označil za politično orientirano. "Pravni postopek pravi nekaj, minister pa vztraja na drugem, ker smo pač v volilni kampanji," je dejal.
Septembra lani, dva meseca pred koncem mandata Roberta Goloba na čelu Gen-I, se je ministrstvo za gospodarstvo Zdravka Počivalška lotilo preverjanja, ali so bili Gen-I in štiri njegova hčerinska podjetja od konca novembra leta 2016 podvržena Lahovnikovemu zakonu, ki omejuje prejemke uprav državnih družb.
Ministrstvo je ugotovilo, da je bil Gen-I v zadnjem petletnem mandatu uprave Roberta Goloba skupno okoli dve leti zavezanec po Lahovnikovem zakonu. Gen energijo in Gen-I je pozvalo k uskladitvi pogodb o zaposlitvi z vodilnimi v podjetjih Gen-I ter dveh njegovih hčerinskih družbah. Gen-I vztraja, da pravne podlage za to ni.
Kaj so ugotovili na Počivalškovem ministrstvu?
Kot pravijo na ministrstvu za gospodarstvo, je bil povod za začetek tega preverjanja poziv računskega sodišča. Ne z ministrstva ne z računskega sodišča v dveh dneh nismo prejeli odgovora, kakšna je bila vsebina tega poziva in ali se je nanašal konkretno na Gen-I.
Je pa ministrstvo, kot pojasnjujejo, pod drobnogled v Gen-I vzelo obdobje od leta 2016 do zdaj. Leta 2016 sta se v Gen-I zgodila dva pomembna mejnika: s 17. novembrom je uprava pod vodstvom Goloba začela nov petletni mandat, deset dni kasneje pa je v lastništvo Gen-I, ki sta si ga prej enakovredno delila 100-odstotno državna Gen energija in podjetje Iges v lasti Petrola, namesto Igesa vstopilo projektno podjetje Gen-EL.
Na ministrstvu so nam zdaj povedali, da so ugotovili, da je bil v teh petih letih v treh različnih obdobjih Gen-I po njihovi oceni večinsko državen – in s tem zavezanec po Lahovnikovem zakonu. Prvič od 28. novembra 2016 do 3. julija 2018, drugič od 28. maja 2020 do 1. junija 2020 in nato od 17. maja lani dalje pa do danes. “Gre za družbo z večinskim deležem države v smislu določb Lahovnikovega zakona in s tem za zavezanko po tem zakonu,” pravijo na ministrstvu za gospodarstvo.
Ali so bili v teh obdobjih prejemki poslovodstva z Robertom Golobom na čelu usklajeni z Lahovnikovim zakonom? Lahovnikov zakon osnovno plačo članov poslovodstva omejuje na petkratnik povprečne bruto plače v podjetju, spremenljivi del plače pa na največ 30 odstotkov izplačanih osnovnih plač direktorja v posameznem poslovnem letu.
Golobovi prejemki so se z letom 2018 precej povišali v primerjavi s prej, večinoma na račun variabilnega dela plače in nagrade. Po podatkih iz letnih poročil je v letu 2017 zaslužil 103 tisoč evrov neto, v letu 2018 pa 235 tisoč evrov neto (od tega 146 tisoč evrov variabilnega dela in nagrad). V 2019 je prejel 159 tisoč evrov neto (69 tisoč evrov variabilnega dela in nagrade), v 2020 pa 214 tisoč evrov neto (125 tisoč evrov variabilnega dela in nagrade). Podatka za lani še ni, na junijski skupščini pa naj bi mu zaradi dobrih poslovnih rezultatov v lanskem letu pripadla višja nagrada kot v prejšnjih letih, za katero pa je Golob napovedal, da jo bo podaril v dobrodelne namene.
V letnih poročilih razlika v prejemkih med letoma 2017 in 2018 na prvi pogled ni tako velika, a podrobnejši pogled pokaže, da so prav tisto leto spremenili način poročanja. Prej so objavljali bruto, od leta 2018 dalje pa neto prejemke uprave. “Z objavo neto prejemkov v letnih poročilih od leta 2018 naprej smo se prilagodili načinu poročanja, ki ga v svojih letnih poročilih uporablja družbenik Gen energija,” so nam spremembo pojasnili v podjetju.
Odziv Roberta Goloba: Gen-I pred majem lani ni bil večinsko državen
Več vprašanj smo poslali tudi Robertu Golobu, ki je v odgovoru povzel vsebino odločbeo prekršku, ki jo je prejel Martin Novšak. Nadalje je izrazil prepričanje, da pred 17. majem 2021 Gen-I ni bila zavezanka po Lahovnikovem zakonu, saj država ni imela (ne)posrednega večinskega deleža. Meni tudi, da na že sklenjene pogodbe pridobitev statusa zavezanca ne vpliva. “Zaradi morebitnih kasnejših sprememb v lastniški strukturi družbe enostransko ni dopustno posegati v vsebino veljavno sklenjenih obstoječih pogodb o poslovodenju (iz leta 2016), niti zakon ne daje kakršne koli pravne podlage za takšne posege,” so v Gibanju Svoboda zapisali v odgovoru.
Goloba smo o ugotovitvah ministrstva vprašali tudi v N1 SOOČENJE, kjer je zanikal našo oceno, da bi šlo pri ugotavljanju, ali je Gen-I bil zavezanec za Lahovnikov zakon ali ne, za pravni ping pong. Meni, da ministrstvo igra dvojno igro. “Na eni strani imate njihove uradne dokumente, odločbo o prekršku, to je edini pravni dokument. (…) Vse ostalo je politični pamflet in ne pravno mnenje,” je dejal Golob, ki pravi, da poziv ministrstva ni del kakšnega uradnega postopka, temveč je podpisan s strani vodje direktorata, ki je po navedbah Goloba politična oseba. Imena ni navedel.
“To sta dve virtualni realnosti. Na eni strani pravna država, znotraj istega ministrstva pa na drugi pa politični svet ministra Počivalška. Saj jaz razumem, kaj počnejo in zakaj. Ampak zame šteje pravna država,” je še dejal. “Ko bo pravna država ugotovila, da sem storil kjerkoli in karkoli narobe, se ne bom spraševal niti minuto, ali bom to upošteval. In ne, ne bom se izogibal sodišču. In ne, ne bom kazal testov, brez da bi imel uraden test, da imam covid, samo zato, da ne morem na sodišče. Na kraj pameti mi ne pade, da bi ignoriral pravno državo. Ojačali jo bomo takrat, ko bomo vzpostavili vladavino demokracije v tej državi. In takrat tudi takšnih zlorab, kot je ta, kjer pravni postopek pravi nekaj, minister pa vztraja na drugem, ker smo pač v volilni kampanji, ne bo.”
Podvrženost Lahovnikovemu zakonu bi verjetno za Goloba in njegovo ekipo pomenila zmanjšanje prejemkov. Dnevnik je aprila 2016 – sicer po neuradnih informacijah – pisal, da naj si v Gen-I ne bi želeli, da večinska lastnica postane Gen energija, saj “bi moral Gen-I v tem primeru politiko plač in nagrajevanja prilagoditi Lahovnikovemu zakonu”.
Podvrženosti Lahovnikovemu zakonu so se nato, kot zdaj kaže presoja Počivalškovega ministrstva za gospodarstvo, ognili v obdobjih, ko sta bili v lastniški strukturi Gen-EL zasebni podjetji Gorenjska banka in Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP). Po njunem vstopu julija 2018 namreč Gen-I ni bil več zavezanec. To je spet postal, ko sta podjetji izstopili. Golob je namen vstopa omenjenih vlagateljev v lastništvo pojasnjeval kot krepitev razpršenega lastništva, a v Financah so opozarjali, da ni šlo za klasične vlagatelje, temveč za tako imenovana delniška parkirišča, saj sta Gorenjska banka in SOP vstopila za (vnaprej) omejen čas. Ali je imela razpršitev lastništva še kakšen drug namen, nikoli ni bilo pojasnjeno.
Vstop je moral potrditi SDH, ki ga je takrat vodila Lidija Glavina. Ta se je kasneje zaposlila v Gen-I, in sicer v italijanski hčerinski družbi, kjer je še danes. Lani se je Gen-I ponovno dogovarjal za vstop KD Group, še enega vlagatelja za določen čas (do konca letošnjega junija). Čeprav so nadzorniki Gen energije, kot smo poročali, predlog potrdili, ni bil nikoli dokončno potrjen. Na SDH, ki ga vodi Janez Žlak, zdaj pravijo, da lani o tem predlogu niso odločali, tako da ni jasno, kje je predlog ostal. Ker vstopa KD ni bilo, je Gen-I maja lani postal podjetje v večinski državni lasti in zavezanec po Lahovnikovem zakonu.
Izsek iz letnega poročila o prejemkih uprave Roberta Goloba v letih 2020 in 2019:
Gen-I: Večinsko državni smo od maja lani
Za odgovor na vprašanje, ali je Martin Novšak v nekem trenutku naredil napako, ker ni uskladil plač z Lahovnikovim zakonom, sta ključni dve vprašanji. Prvo je, ali je bil Gen-I v kakšnem obdobju zavezanec, drugo pa, ali zakon nalaga, da mora družba pogodbe po začetku statusa zavezanca uskladiti že sklenjene in veljavne pogodbe. Glede prvega vprašanja ministrstvo zdaj torej trdi, da je bil Gen-I dve leti zavezanec. V Gen energiji, lastnici Gen-I, pa pravijo, da se “pravna mnenja glede tega, ali je bil Gen-I v različnih obdobjih zavezanec po ZPPOGD, razhajajo”. Po nekaterih je bil, po drugih ne, dodajajo.
V Gen-I pa, da to ne drži, kar naj bi ministrstvu dokazali s podrobno analizo in strokovnimi mnenji. Navajajo pravna mnenja, ki povedo, da je Gen-I večinsko državen prvič postal 17. maja lani, “z izstopom zadnjega zasebnega investitorja iz lastniške strukture družbenika Gen-EL”. Način, na katerega Gen-I interpretira državno lastništvo – ob sicer drugačni lastniški strukturi od današnje – je leta 2016 v sporu med delničarjem Elektra Ljubljana in Gen-I potrdila informacijska pooblaščenka in kasneje tudi sodišče.
Gen energija je pristojna za Gen-I, saj njen vsakokratni zakoniti zastopnik (decembra je bil to Martin Novšak (na fotografiji spodaj), danes je Blaž Košorok) nastopa v vlogi predsednika skupščine Gen-I. Gen-I pa je kot edina družbenica pristojna za štiri hčerinske družbe v postopku.
Globe za prekrške, ki jih ni bilo?
Ministrstvo za gospodarstvo je prejšnji teden izdalo tri odločbe o prekršku predsednikom organov nadzora, ki ministrstvu niso posredovali zahtevanih pogodb. Zakon namreč določa, da mora organ nadzora pogodbo z direktorjem takoj po sklenitvi posredovati ministrstvu za gospodarstvo. Podrobnosti na ministrstvu ne povedo, saj je postopek vročanja še v teku. Golob je prejšnji teden na naše vprašanje v zvezi s tem dejal, da je eno odločbo prejel Novšak, ki je bil predsednik skupščine Gen-I. Ministrstvo naj bi mu očitalo, da ni poročal o vsaki na novo sklenjeni pogodbi po 17. maju lani. Po navedbah Goloba sicer od takrat sploh ni bilo sklenjene nobene pogodbe. Novšak naj bi dobil štiri tisoč evrov globe.
V Gen-I so nas opozorili, da datum v tej odločbi kaže na protislovja v komunikaciji ministrstva. V odločbi je namreč kot prvi datum, od katerega je družba zavezanka po Lahovnikovem zakonu, naveden 17. maj 2021. To se ne sklada z ugotovitvijo, ki jo je ministrstvo v dopisih navajalo od decembra lani in o kateri pišemo danes – da naj bi bila družba zavezanka že od 28. novembra 2016.
Obe strani, tako ministrstvo za gospodarstvo kot Gen-I, se vendarle strinjata, da je vsaj zadnjega pol leta mandata poslovodstva Roberta Goloba Gen-I bil podvržen Lahovnikovemu zakonu. A nejasen je tudi odgovor na drugo vprašanje, ali bi Gen energija po tem, ko je Gen-I postal zavezanec po Lahovnikovem zakonu, sploh morala prilagoditi pogodbe (spremeniti stare ali skleniti nove). V Gen-I trdijo, da ne. Kot je razumeti, tudi zdaj ne želijo prilagoditi pogodb poslovodstev hčerinskih družb, sklenjenih v času, ko Gen-I ni bil zavezanec. Poudarjajo, da v nobenem od obdobij, v katerih jim ministrstvo pripisuje status zavezanca, ni bila sklenjena kakšna nova pogodba, usklajevanja že prej sklenjenih pa zakon ne predvideva. Pravijo, da ministrstvo v pozivih ni navedlo “nobene pravne podlage”, ki bi dokazovala nasprotno.
V Gen energiji menijo, da je zakon v tem delu nejasen. Na vprašanje, ali bi moral Novšak po začetku statusa zavezanca Gen-I uskladiti pogodbo Golobove ekipe, nam niso jasno odgovorili. Najprej so nam pojasnili, da se morata v primeru spreminjanja pogodbe uskladiti obe pogodbeni strani (torej tako Golob kot Novšak). Iz tega je mogoče sklepati, da ne.
Na vnovično prošnjo za jasen odgovor pa so odgovorili, da odprtih postopkov ne morejo komentirati. Nato pa dodali: “ZPPOGD je v določenih delih dokaj odprt in premalo natančen, kar onemogoča enoznačno razlago situacij,” so zapisali in dodali, da se nekatere institucije s tem strokovno ukvarjajo. Katere, ni znano. “Nadejamo se, da bodo našli učinkovito rešitev, ki bo predstavljala bolj jasno podlago za zelo raznolike situacije, do katerih v realnosti prihaja.”
Ukrepi tudi za nazaj?
Tem obrazložitvam navkljub so v Gen energiji decembra prejeli zahtevo za posredovanje podatkov o “vseh letnih bruto prejemkih po posameznih članih poslovodstva družbe GEN-I od 28. novembra 2016 do vključno 17. novembra 2021, specificirano po vrsti dohodka” in poziv k uskladitvi pogodb z vodilnimi v Gen-I. Dodajmo, da naj bi bile trenutne pogodbe poslovodstva Gen-I z Igorjem Koprivnikarjem na čelu, ki so začele veljati 16. februarja letos, skladne z Lahovnikovim zakonom.
V Gen-I so enak poziv prejeli za dve od štirih analiziranih hčera, in sicer za Gen-I Sonce in Elektro Energijo. Kot že napisano, je iz stališč uprave Gen-I mogoče razumeti, da uskladitvi nasprotujejo. Ali imajo družbe zavezanke možnost pritožbe na ugotovitve ministrstva, ni jasno. Prav tako ne, kaj lahko ministrstvo naredi, če v Gen energiji ali Gen-I poziva ne bi upoštevali.
Vprašanje pa je tudi, zakaj ministrstvo potrebuje podatke o prejemkih poslovodstev za zadnjih pet let. Vprašali smo jih, ali morda načrtujejo tudi kakšne ukrepe za nazaj. Do tega trenutka niso odgovorili. Če se dokončno potrdi, da bi morala biti tudi Golobova plača usklajena z Lahovnikovim zakonom, pa je vprašanje tudi to, kaj so počeli SDH, nadzorniki Gen energije in ostali pristojni, ki v času Roberta Goloba morebitnih neskladnosti z Lahovnikovim zakonom očitno niso niti preverjali.
SDH za lastniške spremembe v Gen-I
Na SDH so nam danes pojasnili, da je o prejemkih poslovodstva Gen-I odločala skupščina, za nadzor po Lahovnikovem zakonu pa je pristojno ministrstvo za gospodarstvo. Obenem so opozorili, da “obstoječi korporativni ustroj skupine Gen ne odraža dejanskega razmerja med lastniki oziroma omejuje izvrševanje lastniških upravičenj družbi Gen energija kot edinemu dejanskemu lastniku družbe Gen-I”. SDH tako pričakuje, da bodo pristojni organi vseh družb v skupini določili “z dejanskimi razmerji skladno strukturo korporativnega upravljanja”.
Podkast: Oddajo lahko tudi poslušate
Spremljajte volitve 2022 na n1info.si. #volitve #volitve2022 #n1slovenija
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje