Golob: Ni me politika nastavila, je pa poskrbela, da v politiko grem

Slovenija 24. Jan. 202210:43 > 17:339 komentarjev
Delite:

Robert Golob je umaknil soglasje za nov mandat v poslovodstvu Gen-I. Z besedami, da se podaja "na novo dogodivščino", je napovedal vstop v politiko. Včlanil se je v stranko Z.Dej, ki jo je lani ustanovil nekdanji okoljski minister Jure Leben. Golob naj bi na sredinem kongresu prevzel njeno vodenje.

Današnja novinarska konferenca je bila uradno namenjena predstavitvi rezultatov Gen-I za lansko leto (več o tem v nadaljevanju), a je največ pozornosti požela napoved nekdanjega predsednika uprave Gen-I Roberta Goloba, da se podaja v politiko. V uvodu je povedal, da se “podaja na novo dogodivščino”, kasneje pa natančneje pojasnil, da se je včlanil v stranko Z.Dej, ki jo je lani ustanovil nekdanji okoljski minister Jure Leben. Golob naj bi na sredinem kongresu prevzel njeno vodenje.

Prvič je tudi jasno izključil morebitno sodelovanje s trenutno vladajočo stranko SDS oziroma premierjem Janezom Janšo. “Človek, ki mu je vrednota vzbujanje strahu med državljani, ne bo nikoli moj sogovornik,” je dejal.

Ostaja v Gen-I, a vidi se v DZ

Čeprav je tudi pri predstavitvi poslovnih rezultatov večkrat zašel v politično retoriko (na primer z besedami, da bo po aprilu, ko imamo parlamentarne volitve, to in ono drugače), Golob nato na novinarska vprašanja glede njegovih načrtov v politiki ni odgovarjal. Več bo znanega v sredo, je ponavljal.

Do nadaljnjega sicer ostaja zaposlen v Gen-I, kjer je od novembrskega izteka mandata direktor za upravljanje strateškega portfelja nabave energije. A je Golob danes dejal tudi, da svojo naslednjo službo vidi v parlamentu, o čemer pa ne odloča sam. Pri predstavitvi svoje poslovne poti v Gen-I je povedal še, da ga politika ni nastavila, je pa poskrbela, da se je odločil, da gre v politiko.

V Golobovi stranki tudi nekdanji novogoriški župan Arčon

V ljubljanski Festivalni dvorani se je danes poleg predstavnikov medijev nabralo še okrog 30 drugih udeležencev, večinoma naj bi šlo za zaposlene v Gen-I.

V dvorani pa smo opazili tudi nekdanjega novogoriškega župana Mateja Arčona, ki velja za enega najtesnejših sodelavcev Goloba pri strankarskem projektu. Kot je dejal za N1, naj bi zasedel eno od funkcij v prihodnji Golobovi stranki, ne bo pa njen podpredsednik.

Kandidatnih list po njegovih besedah še niso dorekli – Golob in Arčon bi lahko kandidirala vsak v enem novogoriškem okraju, ni pa izključena možnost, da bi se nekdanji predsednik uprave Gen-I za poslanca potegoval v Ljubljani.

Nabavni direktor, a tudi piarovec

Kot smo pisali že pred novinarsko konferenco, je ob dejstvu, da Golob že dva meseca ni več predsednik uprave trgovca z električno energijo, na mestu vprašanje, zakaj prav on podjetje še naprej predstavlja v javnosti.

Kot smo v zadnjih mesecih obširno poročali, v Gen-I namreč zaradi nesoglasij med lastniki teče postopek sodnega imenovanja uprave. Podjetje je ves ta čas brez uprave s polnim mandatom in ga vodijo pooblaščeni direktorji nižjih nivojev: Eva Knez, Andreja Zupan, Dejan Paravan in Ludvik Bartelj. Nobeden od njih pa se v javnosti ne pojavlja. Tudi v poslovnem registru niso zapisani, saj niso uradni zakoniti zastopniki. 

Golob je danes na naše vprašanje, kdo ga je pooblastil za (precej politično obarvano) predstavitev rezultatov in zakaj teh ne predstavljajo pooblaščenci, dejal, da je zaposlen kot direktor za upravljanje strateškega portfelja nabave energije, hkrati pa ima tudi določene naloge s področja odnosov z javnostmi, saj so imeli to delovno mesto nezapolnjeno. Zato naj bi predstavitev rezultatov padla nanj.

Pričakoval hitrejše sodno imenovanje

Goloba smo vprašali še za komentar dogajanja v zvezi s sodnim imenovanjem uprave, ki teče že od sredine novembra in še ni končan. Na sodišču so trije predlogi družbenic: po dveh bi vodenje podjetja začasno spet prevzel Golob, po tretjem pa šef Gen energije Martin Novšak.

Sodišče je že v začetku januarja razpisalo narok, za to sredo pa še enega. Katere informacije išče sodnica Pavlina Čepin, ni znano, saj je bila obravnava v začetku januarja zaprta za javnost, udeleženci pa po naroku glede vsebine razprave zelo skrivnostni. Pri tem povejmo, da je sodno imenovanje uprave nujen postopek, sodišča pa po navedbah poznavalcev praviloma odločijo v tednu ali dveh.

Kot rečeno, je zdaj Golob umaknil soglasje za ponovno imenovanje v upravo. Na naše vprašanje pa je vseeno dejal, da so tudi sami pričakovali sodno imenovanje uprave v dveh tednih. Kljub temu, da dva meseca kasneje sodišče še melje, verjame v pravno državo, pravi.

Zakaj je to, da je podjetje s tremi milijardami evrov prometa in 500 zaposlenimi dva meseca brez uprave, problem? Zato, ker to pomeni, da nima uradnega zakonitega zastopnika, ki bi na primer v primeru suma kaznivega dejanja ali inšpekcijskega postopka v tem času nastopal kot odgovorna oseba podjetja.

Kako je posloval Gen-I?

Ob vseh dilemah glede novega poslovodstva in Golobovega političnega udejstvovanja so poslovni rezultati Gen-I – čeprav primarna tema novinarske konference – ostali v drugem planu. Golob je dejal, da je lani Gen-I prihodke povečal z 2,2 milijarde evrov na 3,4 milijarde evrov. Dobiček je za več kot štirikrat presegel načrtovanega in po Golobovih besedah znaša 71 milijonov evrov.

Poudaril je, da merilo uspešnosti podjetja po njegovem ni le donos na kapital (torej, koliko lastniki dobijo za evro vloženega kapitala). “Glavno merilo za uspešnost je, ko uspe podjetju najti ravnovesje med štirimi deležniki: lastniki, kupci in strankami, zaposlenimi in finančnimi institucijami. Na vrhu vsega tega pa je okolje, ki ti pove, ali si res uspešen,” je svoj pogled na uspešnost podjetja podal Golob. V nadaljevanju je predstavil uspeh podjetja skozi prizmo donosa na vloženi kapital in pri tem primerjal SDH, skupino GEN energija, Petrol, obresti na banki in GEN-I.

Predstavil je tudi letni strošek elektrike povprečnega odjemalca, ki v okviru skupine GEN-I predstavlja 685 evrov. Dodal je, da so se zaposlenim v letu 2021 zaradi uspešnosti podjetja plače v povprečju povečale za dvakrat.

Letni strošek elektrike povprečnega odjemalca
Foto : N1

“V resnici naš uspeh temelji na dveh stvareh: pozitivni podjetniški kulturi in na znanju. In to deluje, dokaz imate pred sabo,” je poskušal strniti nekdanji prvi mož Gen-I.

Gen-I pobral Telekomove ‘sirote’

Dober rezultat trgovanja z električno energijo na mednarodnih borzah in močna marketinška kampanja sta Gen-I, kot smo poročali danes v članku Teden, ko se Golob poslavlja od Gen-I in odhaja v politiko?, konec leta omogočila, da so močno povečali tržni delež med gospodinjstvi. Medtem ko je Petrol z decembrom podražil elektriko, Telekom Slovenije pa takrat presenetil z obvestilom, da konec leta 2021 odhaja s trga z električno energijo, je Gen-I “zacementiral” cene za gospodinjstva do letošnjega polletja. Tako so od sredine novembra pridobili 14 tisoč novih gospodinjskih odjemalcev (dva odstotka trga).

Ker je v tem času Telekom Slovenije 13 tisoč gospodinjskim odjemalcem odpovedal pogodbe, lahko sklepamo, da se je večina strank od njih preselila k Gen-I, kjer so jim ponudili ‘stare’ cene. “Vsem strankam smo ponudili isto ceno, kot jo nudimo svojim obstoječim odjemalcem. (…) Obravnavali smo vse stranke, ki so se na nas obrnile, in izvedli potrebne procedure za zamenjavo dobavitelja na SODO,” so nam povedali v Gen-I.

Golob je danes poudaril, da “kljub zdravstveni, energetski in politični krizi lanskega leta ostajajo pri tem, kar so rekli – cene ostajajo zamrznjene najmanj do poletja”. Na naše vprašanje, ali in kako bo marketinško sicer dobra odločitev, da sprejmejo odjemalce Telekoma Slovenije, poslovno pa verjetno ne tako pozitivna (elektriko so jim prodali po starih cenah, čeprav so jo morali zakupiti po trenutnih tržnih cenah, ki pa so precej višje), vplivala na dobiček, je dejal, da imajo to pod nadzorom. Potrdil je, da so morali zakupiti dodatno elektriko, a da je to poslovno vzdržno.

Nagrada, ki presega “Lahovnika”

Na dobiček pa je vezana tudi nagrada upravi Gen-I, so poročali mediji. Golobu naj bi po pogodbi pripadala dva odstotka dobička: če je bil ta lani 70 milijonov evrov, to pomeni 1,4 milijona evrov nagrade za Goloba.

Ministrstvo za gospodarstvo je decembra zoper podjetje sprožilo postopek zaradi dvoma, da so prejemki usklajeni s tako imenovanim Lahovnikovim zakonom, ki omejuje prejemke vodstev v državnih družbah. Postopek še ni končan, če se bo izkazalo, da so prejemki presegali zakonsko dovoljene, pa bi lahko Goloba prisilili, da bo moral presežke (tako za 2021 kot prejšnja leta) vračati.

Na novinarski konferenci je Golob sicer pokazal svojo plačilno listo, a gre za prejemke po poteku mandata predsednika uprave. Določeni mediji in ministrstvo so probelmatizirali prejemke v času vodenja Gen-I, ki so bili precej višji.

Plača Roberta Goloba
Foto : N1

“Take prakse bi morali prepovedati”

Goloba pa smo kot poznavalca razmer na trgu z električno energijo vprašali tudi o zadnjem dogajanju na trgu: zdi se namreč, da se v energetski krizi postavljajo novi tržni standardi. V zadnjih mesecih so zaradi naraščajočih cen električne energije štiri podjetja odpovedala pogodbe odjemalcem. Med njimi Telekom Slovenije, ki je imel 13 tisoč odjemalcev. Rezultat tega je, da je na za odjemalce zelo dragi zasilni oskrbi danes 1.270 slovenskih gospodinjstev (še novembra sta bili le dve).

Golob meni, da se v tujini to ne dogaja. Prekinitev pogodb je mogoča izključno v primeru stečaja, ne pa zato, da si podjetje olepša bilance, je dejal.

Na vprašanje, ali se naš regulator (Agencija RS za energijo) in ministrstvo za infrastrukturo ustrezno odzivata na take tržne prakse, je dejal, da če bi imel kaj besede na tem področju, bi se zakonodaja na tem področju zaostrila.

Komentari

Vaš komentar