V tretjem četrtletju je skupina NLB ustvarila nekaj več kot 144 milijonov evrov dobička, kar je 18 odstotkov več kot v prejšnjem četrtletju. Po devetih mesecih znaša dobiček po davkih 386,9 milijona evrov, kar je dva odstotka več kot v enakem obdobju lani. "Skupina nadaljuje uspešno poslovanje," so sporočili iz NLB.
Skupina NLB je v tretjem četrtletju ustvarila 144,2 milijona evrov čistega dobička, kar je 18 odstotkov več kot v drugem četrtletju. Dobiček po davkih se je v devetih mesecih ustavil pri 386,9 milijona evrov, kar je dva odstotka več kot v enakem obdobju lani.
“V negotovem poslovnem okolju naraščajočih geopolitičnih napetosti, spreminjajočih se finančnih razmer in okoljskih tveganj ostaja eden ključnih razlikovalnih dejavnikov med udeleženci na trgu odpornost poslovnega modela organizacije,” so ob objavi rezultatov zapisali v NLB.
V tretjem četrtletju je skupina zabeležila skupne čiste prihodke v vrednosti 289,2 milijona evrov, kar je sedem odstotkov več v primerjavi s prejšnjim četrtletjem. V prvih devetih mesecih je dosegla 800,8 milijona evrov čistih prihodkov ali 42 odstotkov več v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem v tretjem četrtletju povečal za 15 odstotkov in dosegel 168,2 milijona evrov. Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami v prvih devetih mesecih pa je dosegel 439,2 milijona evrov.
Čisti obrestni prihodki so se v tretjem četrtletju povečali za deset odstotkov na 221,5 milijona evrov. K rasti je prispevala rast obsega kreditov skupaj s prevladujočimi višjimi obrestnimi merami. Na povečanje obrestnih odhodkov pa so vplivali zlasti višji odhodki iz naslova grosističnega financiranja, zbranega za izpolnjevanje minimalne zahteve glede lastnih sredstev ter kvalificiranih obveznosti, pa tudi višji odhodki za depozite strank.
Čisti neobrestni prihodki so znašali 67,7 milijona evrov ali dva odstotka manj kot četrtletje prej. V tretjem četrtletju je banka 20 občinam, prizadetim v poplavah v Sloveniji, donirala štiri milijone evrov, kar je skupaj s tečajnimi razlikami vplivalo na čiste neobrestne prihodke četrtletja. K temu je v tretjem četrtletju prispevek čistih opravnin znašal 70,9 milijona evrov.
Stroški so se na četrtletni ravni znižali za dva odstotka in v tretjem četrtletju znašali 120,9 milijona evrov. V devetih mesecih so znašali 361,6 milijona evrov, pri čemer je bilo 7,2 milijona evrov povezanih z integracijo N Banke. Izziv predstavlja inflacija v regiji, ki vztraja na visoki ravni in se le počasi umirja, so navedli.
V tretjem četrtletju je bilo oblikovanih 3,1 milijona evrov neto oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja. Razvoj portfelja je prispeval k povečanju neto oslabitev za 7,7 milijona evrov, kar izhaja izključno iz segmenta poslovanja s prebivalstvom, tudi v povezavi z združitvijo z N Banko. Zaradi poplav v Sloveniji v banki pričakujejo le manjše poslabšanje kreditne kakovosti komitentov ali prejetih zavarovanj, zato njihov vpliv ocenjujejo kot zanemarljiv.
Bruto krediti na ravni skupine so se povišali za dva odstotka v primerjavi s prejšnjim četrtletjem in za štiri odstotke v primerjavi z enakim obdobjem lani. Rast novih kreditov je v tretjem četrtletju po njihovih navedbah ostala na zdravi ravni, odobrenih je bilo za 175 milijonov evrov stanovanjskih in za več kot 340 milijonov evrov potrošniških kreditov. V segmentu gospodarstva so odobrili za 725 milijonov evrov posojil.
Depozitna baza skupine se je glede na konec leta 2022 povečala za odstotek na 20,29 milijarde evrov. Banka se je na konkurenčne pritiske odzvala z ugodno ponudbo vezanih depozitov. Posledično se je konec septembra delež vezanih in varčevalnih računov v skupnih depozitih prebivalstva banke postopoma povečal na 46 odstotkov.
Skupni kapitalski količnik skupine je konec septembra znašal 18,7 odstotka, količnik CET1 skupine pa 14,7 odstotka. Oba količnika sta se znižala za 0,4 odstotne točke glede na konec leta 2022 zaradi nižjega skupnega kapitala in višje tveganju prilagojene aktive, so navedli.
“Okrepljeno zaupanje naših strank in drugih deležnikov je eden od dosežkov, na katerega smo najbolj ponosni, še posebej v teh dneh, ko obeležujemo peto obletnico uvrstitve delnic NLB na Ljubljansko borzo in globalnih potrdil o lastništvu na glavni trg londonske borze,” je dejal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.
Kot je izpostavil, so bili vlagatelji od vstopa na borzo deležni 93 odstotkov skupnega donosa v obliki 45 odstotkov donosa iz rasti cene delnice in 48 odstotkov donosa iz dividend. “Druga tranša letošnje dividende, katere izplačilo je predvideno v decembru, bo še dodatno povečala skupni donos delničarjev in presegla naša pričakovanja v času prve javne ponudbe delnic,” je dodal.
“Dosežki NLB Skupine dokazujejo, da je njena strateška usmeritev v regijo Jugovzhodne Evrope in njene trge pravilna,” je ocenil predsednik nadzornega sveta NLB Primož Karpe. Vendar pa so družbe skupine po njegovih besedah na pragu strateško pomembnega obdobja, ki ga bo zaznamovala nova poslovna strategija. “Ta je že v pripravi in bo deležnikom predstavljena prihodnje leto,” je dejal.
NLB je nekoliko izboljšala napovedi med letoma 2023 in 2025. Redni prihodki naj bi presegli milijardo evrov. Napovedi vključujejo pričakovani učinek davčnih ukrepov slovenske vlade, namenjenih obnovi po poletnih poplavah. Banka pričakuje, da bo davek na bilančno vsoto na ravni slovenskega bančnega sistema povzročil več kot 30 milijonov evrov negativnega učinka na poslovni izid v letu 2024, so navedli.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!