Menu Item
Ministri in državni sekretarji EU, zadolženi za področje prometa in energetike, se v Stockholmu pogovarjajo o reformi trga z električno energijo in zelenem prehodu v energetiki ter prometu. Naraščajoča poraba elektrike in želja po zmanjšanju odvisosti od fosilnih goriv terjajo ambicioznejša vlaganja v čiste vire električne energije. Države članice pa si niso enotne pri vprašanju, ali med te šteti tudi jedrsko energijo. Francija meni, da jo je treba, in organizira sestanek 'jedrskih podpornic', na katerega je povabila tudi Slovenijo. Našo državo bo zastopala državna sekretarka Tina Seršen.
Neformalno srečanje ministrov s področja energetike in prometa na Švedskem prihaja dva tedna po tem, ko je Evropski parlament izglasoval, da bo po letu 2035 v EU prepovedana prodaja novih avtomobilov na notranje zgorevanje (torej dizel in bencin).
To je še ena v vrsti odločitev Bruslja, zaradi katerih mora Evropa pospešiti vlaganja v zelene vire električne energije. Države članice pa si niso povsem enotne, kateri so.
Jedrska energija, da ali ne?
‘Jedrske’ države s Francijo na čelu po poročanju bruseljskih medijev zadnje čase močno pritiskajo, da bi vključili tudi jedrsko tehnologijo, ki je v nekaterih evropskih državah − in tudi v Bruslju − po nesreči v Fukušimi na Japonskem leta 2011 postala nezaželena zaradi varnostnih tveganj.
Po poročanju Politico.eu je stališče Francije, da mora biti, če je cilj Evrope zmanjšati emisije ogljikovega dioksida, del odgovora tudi jedrska energija, saj so tu emisije zanemarljive. S tem želi doseči predvsem, da Bruselj jedrsko energijo vključi tudi v (zeleno) podnebno zakonodajo in industrijski načrt, evropski odgovor na zakon o znižanju inflacije (Inflation reduction act ali IRA). Oba predvidevata močno subvencioniranje naložb v zeleni prehod.
Temu sta danes nasprotovala Avstrija in Luksemburg, ki veljata za nasprotnika jedrske energije. Avstrijska ministrica Leonora Gewessler je v Stockholmu dejala, da se Avstrija zavzema za 100-odstotni delež obnovljivih virov energije, in naštela veter, sonce, biomaso, hidro- ter geotermalno energijo. Gre za poceni in varne rešitve, to je edina pot do poceni elektrike, je dejala Gewessler. Proti naj bi bile tudi države, ki opuščajo jedrsko energijo, med njimi Nemčija in Belgija.
Slovenija se bo odzvala na francosko iniciativo
Francija pa naj bi zdaj želela evropske države, ki podpirajo jedrsko energijo, povezati v nekakšno ‘jedrsko zavezništvo’, je včeraj poročal Euractiv in pri tem citiral neuradne vire. Poročal je, da je francoska ministrica Agnes Pannier Runacher za jutri sklicala sestanek 13 držav, med katerimi je tudi Slovenija.
Našo državo v Stockholmu zastopa državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen (srečanja se sicer udeležuje še infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek).. Neuradni vir blizu vodstva ministrstva nam je potrdil, da je Slovenija danes prejela vabilo na sestanek in da se ga bo sekretarka Seršen tudi udeležila. Šlo pa naj bi za sestanek držav, ki podpirajo jedrsko energijo. Po sestanku naj bi udeleženci podali politično izjavo, srečanje pa naj ne bi prineslo kakšnih pravnih ali kadrovskih zavez.
Francozi naj bi pripravljali tudi deklaracijo, ki pa ne bo nujno podpisana jutri. Ministrica Pannier Runacher je danes v Stockholmu pojasnila, da je sestanek priložnost za razpravo o “raziskavah, kompetencah, dobavni verigi, jedrski varnosti, odpadkih in podobnih temah”.
Francija sicer očitno ni vabila vseh držav: belgijska ministrica je danes v Stockholmu dejala, da vabila ni dobila.
Kot smo pisali, bi vključitev jedrske energije v zgoraj omenjene dokumente Evropske komisije omogočila sofinanciranje naložb v reaktorje iz več sto milijard evrov težkega proračuna EU za zeleni prehod. Francija pa ima še dodaten interes: podpora jedrski energiji bi verjetno povečala povpraševanje po jedrskih reaktorjih, močan igralec v jedrski industriji pa je francoski EDF.
V čakanju na osnutek reforme
Udeleženci srečanja v Stockholmu sicer razpravljajo tudi o reformi evropskega trga z elektriko, ki jo zdaj piše Evropska komisja. Da je reforma potrebna, se je izkazalo lani, ko so evropske cene elektrike zaradi zmanjšanih ruskih dobav plina in navezave cen plina na cene elektrike poletele v nebo. Dolgoročno povprečje cene elektrike je okoli 50 evrov za megavatno uro (MWh), avgusta, na vrhuncu energetske krize, pa se je dvignila tudi na tisoč evrov za MWh.
Cilj reforme je zaščititi Evropejce pred učinki kratkoročnih skokov cen fosilnih goriv (denimo plina) ter zagotoviti, da se naraščajoč delež nizkocenovnih obnovljivih virov pretvori v nižje cene elektrike. Komisija naj bi prvi osnutek spisala do 16. marca. A države članice so po pisanju Reutersa tudi tu razdeljene, in sicer tako pri vprašanju, ali je reforma potrebna, kot pri vprašanju, kako reformirati trg.
Reuters piše, da si Španija, Francija, Grčija in nekatere druge države želijo korenite reforme. Španija, denimo, v non-paperju predlaga prehod z liberaliziranega trga, kjer se velik del elektrike proda dan vnaprej, na dolgoročne pogodbe med proizvajalci elektrike in regulatorjem v posamezni državi. Predlagajo, da bi proizvajalci (jedrske, sončne, vetrne elektrarne) dobili plačilo državne institucije po ceni, ki bi odražala njihov strošek proizvodnje. Ta je pri nas recimo 40 evrov za MWh za jedrsko, okoli 30 evrov za MWh za hidro, okoli sto evrov za MWh pa za termo energijo iz Termoelektrarne Šoštanj, ki kuri premog (ali kurilno olje).
Francija meni, da bi proizvajalcem to omogočilo stabilen denarni tok, potrošniku pa predvidljive cene. A nekateri menijo, da bi to zmanjšalo zanimanje za obnovljive vire (ki imajo nizke stroške obratovanja) ter zmanjšalo zanimanje vlagateljev, s tem pa ogrozilo več sto milijard evrov vlaganj v obnovljive vire v EU, ki jih ta po lastni oceni potrebuje za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv ter ruskih energentov.
Nemčija, Danska, Latvija in še štiri druge države pa so po poročanju Reutersa ocenile, da v kriznih razmerah ne smemo podreti kompleksnega sistema, ki ga je EU gradila desetletja. Trenutni ustroj trga je leta zagotavljal nizko ceno, podpiral razvoj obnovljivih virov in preprečeval pomanjkanje energije. Omenjene države se tako zavzemajo za omejen poseg. Tudi Bruselj, ki je lani napovedoval prekinitev navezave cene zemeljskega plina in elektrike, naj bi se zdaj nagibal k bolj skromnim spremembam.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje