Trinajsterica evropskih držav podpornic jedrske energije se bo v torek v okviru neformalnega srečanja ministrov za energetiko sestala v Stockholmu. Države na čelu s Francijo naj bi ustanovile 'jedrsko zavezništvo', prvo take vrste v Evropski uniji (EU). Zraven je tudi Slovenija, piše Euractiv.
Temi neformalnega srečanja ministrov za energetiko Evropske unije (EU), ki poteka danes in jutri, sta priprava reforme evropskega trga z elektriko in zeleni vodik.
V torek pa naj bi po poročanju Euractiva v prestolnici Švedske, ki zdaj predseduje Svetu EU, potekal tudi sestanek francoske ministrice za energetski prehod Agnes Pannier-Runacher z 12 kolegi iz Bolgarije, Hrvaške, Finske, Madžarske, Italije, Nizozemske, Poljske, Češke, Romunije, Slovaške, Slovenije in Švedske. Države naj bi na pobudo Francije snovale “jedrsko zavezništvo” v Evropi.
Golob in Macron o jedrskem zavezništvu
Spomnimo, da je možnost ustanavljanja jedrskega zavezništva predsednik vlade Robert Golob že omenil ob septembrskem obisku pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu.
Preberite še: Golob: Na evropski trg energentov je treba poseči še pred zimo
Francija je v idealnem položaju, da je nosilka razvoja na tem področju, je takrat ocenil slovenski premier ter dodal, da je Slovenija zainteresirana, da se temu razvoju pridruži. Povedal je tudi, zakaj: “To je edini način, da bi v doglednem času, morda nekaj let, prišli do odgovorov na vprašanja, ki zanimajo Slovenijo. To je, ali lahko postavimo nov blok jedrske elektrarne v roku, ki si ga bomo zadali, in s proračunom, ki si ga bomo zadali.”
Omenimo, da je iz energetike v zadnjem letu slišati veliko pomislekov, da ta vlada NEK 2 postavlja na stranski tir. Trenutni minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je nenaklonjen hitenju s projektom. Dolgoročnih odločitev ni dobro sprejemati v kriznih situacijah, je pred kratkim dejal za N1 in poudaril, da pred referendumom, na katerem bi se odločali o gradnji drugega bloka, potrebujemo močne strokovne podlage. Referenduma naj ne bi bilo pred letom 2026.
V energetiki pa je slišati strahove, da bomo ob ob ‘jedrski renesansi’ v Evropi (več držav je v zadnjem letu napovedalo gradnjo novih reaktorjev) enostavno ostali v čakalni vrsti.
Preberite še: Je pod to vlado projekt JEK2 res zastal?
Kaj se bo zgodilo v torek?
Francija si zadnje mesece močno prizadeva, da bi Evropska komisija pripoznala prispevek jedrske energije v prizadevanjih za izpolnitev podnebnih ciljev ter energetsko varnost v Evropi. V začetku tega meseca je že dosegla prvi uspeh: Evropski parlament je izglasoval, da je tudi vodik, proizveden z jedrsko energijo, nizkoogljičen. Glavni proizvajalki tako imenovanega roza vodika sta Francija in Švedska.
Po poročanju Politico.eu Francija računa na nadaljevanje ugodnih gibanj za jedrsko energijo. Njeno stališče je, da, če je cilj Evrope zmanjšati emisije ogljikovega dioksida, mora biti del odgovora tudi jedrska energija, saj so tu emisije zanemarljive. Francija tako poziva, da Bruselj jedrsko energijo vključi tudi v (zeleno) podnebno zakonodajo ter industrijski načrt, evropski odgovor na zakon o zmanjšanju inflacije (Inflation reduction act ali IRA). Oba prinašata močno subvencioniranje naložb v energetiki.
Preberite še: Majavi temelji vodikove ekonomije – puščanje, potratnost in vonj po plinu
Če Francija uspe, se tako lahko države EU nadejajo (so)financiranja naložb v nuklearke. Za Francijo je to dobrodošlo iz vsaj dveh razlogov. Prvi je, da Macronova vlada načrtuje gradnjo vsaj šestih reaktorjev. Drugi pa, da bi to verjetno še povečalo povpraševanje po jedrskih reaktorjih, Francija pa ima močno jedrsko industrijo na čelu z državnim EDF.
Udeleženci torkovega sestanka naj bi se pogovarjali tudi o morebitni deklaraciji, katere vsebina pa za zdaj ni znana. Verjetno pa bi bil dostop do evropskega (so)financiranja dobrodošel za vse države, ki se lotevajo naložb v jedrsko energijo, torej tudi Slovenije. Drugi blok naj bi po dosedanjih, zelo grobih ocenah stal med pet in 11 milijardami evrov. Poleg EDF se kot sprejemljiva ponudnika jedrske energije omenjata še ameriški Westinghouse, ki je zgradil že prvi blok v Krškem, ter korejski KHNP.
Zanimivo je tudi, da bo na sestanku v Stockholmu tudi Hrvaška, ki nima svoje jedrske elektrarne, prejema pa polovico elektrike iz Krškega. Južna soseda je predlani že izrazila zanimanje za sodelovanje pri naložbi v drugega.
Preberite še: Na naših cestah le odstotek električnih vozil, minister Kumer jih želi več
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje