Menu Item
Slovenija je lani zabeležila 5,4-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). K rasti v celotnem lanskem letu so pozitivno prispevale tako končna potrošnja kot bruto investicije, medtem ko je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda negativen. BDP območja z evrom se je lani na letni ravni povečal 3,5 odstotka, BDP celotne EU pa za 3,6 odstotka. "Takšen iztek leta daje spodbudne signale tudi za letos, ko se bo rast sicer umirila," so zapisali v centralni slovenski banki.
Slovenija je lani zabeležila 5,4-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Rast je višja, kot je v včeraj objavljeni zimski napovedi napovedala Evropska komisija, ki je zapisala, da je po prvih ocenah Slovenija beležila 5,1-odstotno rast. Komisija je sicer pripisala, da je močna lanska rast v veliki meri posledica prenosa ugodnih gibanj iz leta 2021.
Tudi danes statistični urad navaja, da je bila v prvi polovici leta 2022 rast večine komponent BDP izrazitejša kot v drugi polovici leta. V zadnjem četrtletju se je nadaljevalo umirjanje aktivnosti. BDP se je v medletni primerjavi povečal za 0,2 odstotka.
K rasti v celotnem lanskem letu so pozitivno prispevale tako končna potrošnja kot bruto investicije, medtem ko je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda negativen. Zaradi hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom in slabših pogojev menjave v vseh štirih četrtletjih leta se je zunanjetrgovinski presežek s predlanskih 3,31 milijarde evrov zmanjšal na 961 milijonov evrov.
BDP, prilagojen za vpliv sezone in koledarja, ki se uporablja za primerjave v EU, se je lani okrepil za 5,7 odstotka. V zadnjem četrtletju se je v medletni primerjavi povečal za 1,3 odstotka, v četrtletni pa za 0,8 odstotka. V četrtletnih primerjavah se je lani skrčil le v tretjem četrtletju, ko je v primerjavi s predhodnim upadel za 1,3 odstotka. V prvem četrtletju je bil višji za odstotek, v drugem in četrtem pa za 0,8 odstotka.
Rast BDP, ki je bila lani zelo močna v prvi polovici leta, se je v tretjem četrtletju umirila, to pa se je nadaljevalo tudi v zadnjem četrtletju. V četrtem trimesečju se je domača potrošnja v primerjavi z enakim obdobjem predlani povečala za 1,2 odstotka. K temu so pozitivno prispevale potrošnja gospodinjstev, ki se je povečala za 2,6 odstotka, in bruto investicije v osnovna sredstva, ki so bile višje za 5,9 odstotka.
Preberite še: Bogata proračunska intervencija države EU rešuje pred recesijo, kako kaže nam?
V lanskem zadnjem četrtletju sta upadla tako izvoz kot uvoz. Izvoz se je zmanjšal za 2,5 odstotka, uvoz pa za 1,5 odstotka. To je bilo pri obeh prvo zmanjšanje po četrtem četrtletju 2020, so navedli v statističnem uradu. Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil negativen, in sicer za 0,9 odstotne točke.
V četrtem četrtletju je bila rast upočasnjena v večini dejavnosti. Dodana vrednost se je v primerjavi z enakim obdobjem predlani zvišala za 1,4 odstotka. K rasti sta največ prispevali dejavnost gradbeništvo ter strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti.
Najizrazitejši upad dodane vrednosti je država zaznala v združenih dejavnostih rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko in vodo. V primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2021 je upad znašal 6,3 odstotka. Kot so navedli statistiki, je bilo to v tej dejavnosti prvo zmanjšanje v zadnjih dveh letih.
Zaposlenost je v zadnjem lanskem četrtletju še naraščala, vendar po nižji stopnji. Skupna zaposlenost je znašala 1.083.800 oseb. Na letni ravni se je povečala za 1,6 odstotka ali za 16.700 oseb. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih.
Po novih podatkih statističnega urada je bila rast v prvi polovici leta še nekoliko bolj izrazita. V lanskem prvem četrtletju se je BDP namreč realno medletno povečal za 10,2 odstotka, v drugem četrtletju pa za 8,6 odstotka. Za tretje četrtletje pa so novi podatkih malenkost nižji, in sicer je bila realna rast BDP 3,3-odstotna.
Domače in tuje institucije so Sloveniji za lani napovedovale pet- ali nekoliko nad petodstotno rast, najbolj optimistična napoved je bila pri šestih odstotkih. Gospodarska rast se bo po dosedanjih napovedih vseh institucij letos občutneje upočasnila, in sicer na med 0,5 in 1,8 odstotka BDP.
Eurostat potrdil 3,5-odstotno rast BDP v evrooobmočju
Bruto domači proizvod (BDP) območja z evrom, prilagojen na vpliv sezone in koledarja, se je lani na letni ravni povečal 3,5 odstotka, BDP celotne EU pa za 3,6 odstotka, je evropski statistični urad Eurostat danes v drugi oceni potrdil prvo objavo s konca januarja.
V zadnjem četrtletju se je sezonsko prilagojeni BDP območja z evrom glede na tretje četrtletje povečal za 0,1 odstotka, BDP unije pa je ostal nespremenjen. V tretjem četrtletju je bila rast na četrtletni ravni v obeh območjih 0,3-odstotna. V medletni primerjavi se je v zadnjem četrtletju BDP območja z evrom povečal za 1,9 odstotka, BDP EU pa za 1,8 odstotka. V četrtletju prej je bila medletna rast 2,3- in 2,5-odstotna.
Eurostat je za primerjavo objavil tudi gibanje BDP v ZDA. Ta se je v zadnjem četrtletju na četrtletni ravni povečal za 0,7 odstotka (v tretjem četrtletju za 0,8 odstotka), na letni ravni pa za 1,0 odstotka (v tretjem četrtletju za 1,9 odstotka).
Banka Slovenije: Lansko gibanje BDP daje spodbudne signale za letos
V Banki Slovenije so visoko gospodarsko rast glede na močno podporo denarne in fiskalne politike pričakovali. “Takšen iztek leta daje spodbudne signale tudi za letos, ko se bo rast sicer umirila,” so zapisali v centralni banki.
“Visoka gospodarska rast se je odrazila tudi na trgu dela, kjer beležimo rekordno visoke številke glede zaposlenosti. Ob tem se kaže, da je inflacija dosegla vrh in se bo v prihodnjih četrtletjih znatno umirila,” so zapisali.
Letna rast bruto domačega proizvoda je lani po navedbah Banke Slovenije znašala visokih 5,4 odstotka, kar je skladno z njihovimi pričakovanji. “Po izjemno ugodnih gibanjih v prvi polovici leta se je gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju aktivnost začela umirjati, a se je rast v zadnjem lanskem četrtletju pospešila,” so dejali.
Gospodarska rast je bila visoka v vseh segmentih. Rast končne potrošnje je lani znašala 6,6 odstotka, bruto investicij pa 12,4 odstotka, so povzeli in spomnili, da je lansko leto v mednarodnem okolju zaznamovala velika negotovost, povezana z rusko vojaško agresijo, katerih posledice so se odrazile zlasti na energetskih trgih. Kljub tem tveganjem sta na letni ravni tako uvoz kot izvoz ostala relativno visoka, saldo menjave pa je bil negativen.
Takšna gibanja so po njihovih navedbah spodbudna tudi za letošnje leto, večina institucij ugotavlja, da tako gospodinjstva kot podjetja izkazujejo veliko odpornost. “To bo prispevalo k pozitivni gospodarski rasti tudi letos,” so sklenili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!