Države Evropske unije (EU) so za blaženje posledic energetske krize, čeprav jo je predvsem v decembru omililo toplo vreme, porabile že 681 milijard evrov. Slovenski ukrepi bodo stali okoli dve milijardi evrov ali štiri odstotke BDP, ocenjuje bruseljski inštitut Bruegel. Kot izhaja iz danes objavljene zimske napovedi Evropske komisije, pa (seveda tudi na račun teh pomoči) evropska gospodarstva skozi obdobje povišanih cen energentov krmarijo bolje od pričakovanj: Bruselj namreč napoved gospodarske rasti za evrsko območje dviguje z 0,3 na 0,9 odstotka, rahlo navzgor popravlja tudi napoved za Slovenijo (na en odstotek). Dobra novica za nas pa je predvsem, da komisija občutno izboljšuje napoved za Nemčijo.
Evropska komisija je objavila zimsko gospodarsko napoved, barometer gospodarskih gibanj v 27 članicah Evropske unije (EU). Kot ugotavlja, se je v zadnjem četrtletju lanskega leta kljub “izjemnim neugodnim” gibanjem gospodarstvo EU izognilo tehnični recesiji, predvideni v jesenski napovedi. Prve ocene kažejo, da se je lani tako gospodarstvo EU kot evrskega območja povečalo za 3,5 odstotka, slovensko za 5,1 odstotka.
Medtem ko je v jesenski napovedi, objavljeni tik pred začetkom plinske zime, Bruselj poslabšal napoved rasti za letošnje leto, je zdaj v skladu s pričakovanji (glede na milo zimo in nemoteno oskrbo Evrope z energenti ) napoved spet dvignil.
BDP evrskega območja naj bi se letos okrepil za 0,9 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke več od jesenske napovedi. Dobra novica za Slovenijo je izboljšanje napovedi za nemško gospodarstvo, ki se bo morda letos izognilo recesiji: jeseni je Bruselj Nemčiji napovedoval 0,6-odstotno krčenje, zdaj 0,2-odstotno rast. Sloveniji pa Bruselj napoveduje enoodstotno rast, kar je 0,2 odstotne točke več kot jeseni. Prihodnje leto naj bi se rast okrepila na dva odstotka, kar je nad evrskim povprečjem (1,5 odstotka).
Edina država, ki ji komisija za letos napoveduje krčenje, je Švedska (-0,8 odstotka).
Growth forecast for 2023 (%):
🇮🇪 4.9
🇲🇹 3.1
🇷🇴 2.5
🇱🇺 1.7
🇨🇾 1.6
🇸🇰 1.5
🇪🇸 1.4
🇧🇬 1.4
🇬🇷 1.2
🇭🇷 1.2
🇸🇮 1.0
🇵🇹 1.0
🇳🇱 0.9
🇧🇪 0.8
🇮🇹 0.8
🇪🇺 0.8
🇫🇷 0.6
🇭🇺 0.6
🇦🇹 0.5
🇵🇱 0.4
🇱🇹 0.3
🇩🇪 0.2
🇫🇮 0.2
🇨🇿 0.1
🇪🇪 0.1
🇱🇻 0.1
🇩🇰 0.1
🇸🇪 -0.8Winter #ECForecast ↓
— European Commission 🇪🇺 (@EU_Commission) February 13, 2023
Danes bodo o stanju v gospodarstvu EU v Bruslju govorili finančni ministri evrskega območja, tudi slovenski minister Klemen Boštjančič. Jutri sledi še sestanek vseh 27 ministrov EU.
Hud udarec za proračune držav
Po drugi strani cene energentov, ki so padle, a so še vedno trikrat nad dolgoročnim povprečjem, zmanjšujejo kupno moč evropskih podjetij in gospodinjstev, pa tudi močno obremenjujejo proračune držav, ki so nase prevzele dobršen del bremen.
Bruseljski think tank Bruegel je danes objavil nov pregled fiskalnih politik članic EU, vezanih na energetsko krizo. Ta kaže, da so evropske države za zaščito gospodinjstev in potrošnikov namenile že 681 milijard evrov. Prednjači Nemčija z 270 milijardami, do zdaj sprejeti slovenski ukrepi pa naj bi skupno stali okoli dve milijardi evrov ali štiri odstotke BDP.
Celoten razrez subvencijske sheme in primerjalni pregled porabe držav si oglejte v spodnji grafiki.
Bruegel ob tem poziva vlade, da zmanjšajo krog prejemnikov teh pomoči na najbolj ranljive. Večja javna poraba namreč povečuje obdobje povišane inflacije.
Pri nas cene rastejo hitreje kot v EU
Evropska komisija je v zimski napovedi malce znižala napovedi rasti cen za letos, ki naj bi bila 5,6-odstotna. Za Slovenijo pa je številka višja, 6,1 odstotka. EU ugotavlja, da tako pri nas kot v celotni EU rast cen poganja rast plač, pri nas pa se inflacija, ki je bila sprva omejena na rast cen energentov in hrane, zdaj širi v vse izdelke in storitve v košarici življenjskih potrebščin.
Letošnje napovedi so še vedno precej nad optimalno dvoodstotno rastjo cen. Čeprav zadnje objave inflacijskih kazalcev kažejo znake umirjanja rasti cen, tako v Evropski centralni banki (ECB) napovedujejo nadaljnje dvige obrestnih mer, naslednjega v marcu. ECB naj bi z dvigovanjem obrestnih mer nadaljevala, dokler se ne bo inflacija spustila na zaželeno raven dveh odstotkov.
Napoved inflacije za vse države EU:
V Sloveniji pod pritiskom energetsko intenzivna industrija
Tudi v Sloveniji so se cene energentov za gospodinjstva in podjetja zvišale, velik del bremena pa je padel na proračun. Dragi uvoženi energenti so nam ‘pojedli’ presežek v blagovni menjavi s tujino. Banka Slovenije je danes objavila, da smo imeli lani 2,5 milijarde evrov primanjkljaja, medtem ko smo imeli leto pred tem 882 milijonov evrov presežka. Razlika je torej kar 3,4 milijarde evrov, centralna banka pa ugotavlja, da je obrat predvsem posledica poslabšanja salda (razlike med izvozom in uvozom) menjave mineralnih goriv in maziv.
V industriji je po opažanjih analitika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojana Ivanca opaziti dvotirnost, ki jo diktirajo stroški energije. “Decembrski podatki o industrijski proizvodnji so šibki, med skupinami dejavnostmi pa je bilo možno potegniti jasno ločnico med energetsko intenzivnimi dejavnostmi in tistimi, katerim stroški energije ne vplivajo pomembno na končno povpraševanje,” pravi Ivanc.
Indeks vrednosti industrijske proizvodnje se je decembra glede na isti mesec leta 2021 zmanjšal za 4,2 odstotka. Podatki za celo lansko leto pa še vedno kažejo štiriodstotno rast vrednosti industrijske proizvodnje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje