Menu Item
Mlada slovenska podjetja pogosto nizajo uspehe in s tem pritegnejo zanimanje investitorjev, vendar denar večinoma prihaja iz tujine. Slovensko investicijsko okolje je namreč eno najslabše razvitih med državami Evropske unije. Spremembe napoveduje upravljalec zasebnega kapitala Silicon Gardens, ki ga sestavljajo uspešni domači podjetniki.
Upravljalec zasebnega kapitala Silicon Gardens je letos oktobra ponovno zagnal organizacijo startup srečanj, za naslednje leto pa načrtujejo nov sklad, velik vsaj 30 milijonov evrov. Financirali ga bodo iz preteklih uspehov.
Novica je spodbudna, predvsem zato, ker med slovenskimi startupi kronično primanjkuje domačega kapitala. Slovensko investicijsko okolje dobro ponazori podatek, da so bili v zadnjih sedmih letih na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (Atvp) registrirani le štirje skladi tveganega kapitala s sedežem v Sloveniji, od tega so trije v likvidaciji. Malo je tudi alternativnih investicijskih skladov, ki se zanimajo za naložbe v startup podjetja.
Mešanje generacij podjetnikov
Kljub zapisanemu pa se nakazuje svetla točka. Silicon Gardens si nadeja, da postane eden pomembnejših deležnikov slovenskega startup ekosistema. Sklad so leta 2014 ustanovili vidni slovenski podjetniki, ki danes pravijo, da želijo v prvi vrsti pomagati novi generaciji.
“Večina uspešnih slovenskih ustanoviteljev je še vedno vpetih v poslovanje svojih podjetij. V naši regiji je bilo namreč izstopov še relativno malo in večina ustanoviteljev dela v podjetjih. Vprašali smo se, kako lahko, kot prejšnja generacija podjetnikov, pomagamo naslednji generaciji. Seveda je pomembna finančna pomoč, še več pa so vredne naše izkušnje, povezave in nasveti. V bistvu lahko veliko pomagaš pri prvih korakih,” pojasnjuje eden od ustanoviteljev sklada Gregor Rebolj.
Trenutno aktualen drugi sklad, naslednje leto prihaja tretji
Prve investicije so pri Silicon Gardens naredili leta 2014 v sklopu mikro sklada, ki je znašal okoli 300.000 evrov. Od desetih takratnih investicij so izpeljali tri izhode, s čimer so si povrnili dvakratnik vloženih sredstev. “V skladih se večinoma pogovarjajo o vrednosti portfeljev na papirju, zelo pomembno pa je, koliko se dejansko povrne vlagateljem. V prvem skladu imamo še tri naložbe v obetavna podjetja, s katerimi lahko vračilo sredstev spravimo na tri in polkratnik, kar je že primerljivo z najbolj uspešnimi svetovnimi skladi,” pravi prvi človek sklada.
Po začetnih naložbah v prvem skladu in premoru zaradi dela na uspešnih osebnih izhodih iz svojih podjetjih so leta 2019 nadaljevali z drugim skladom. Ta je še vedno v teku, skupni znesek naložb pa znaša šest milijonov. Drugi sklad je zajemal podjetja v začetnih fazah razvoja (pre-seed), medtem ko so se vstopni vložki gibali med 50.000 in 100.000 evrov, šli pa so tudi do pol milijona.
V drugem četrtletju prihodnjega leta prihaja še tretji sklad, napoveduje Rebolj: “Z naslednjim skladom bomo šli tudi v naslednjo fazo podjetij podjetij (seed). Še vedno bomo pokrivali tudi začetne faze, s tem, da se vložki za kasnejše faze višajo do milijona in pol.”
Odvisnost mladih podjetij od tujine
V Sloveniji je malo skladov tveganega kapitala, več pa je alternativnih investicijskih skladov, ki se prav tako zanimajo za naložbe v startup podjetja. Kljub večjemu številu je treba omeniti, da so med temi tudi nepremičninski in hedge skladi, le trije so takšni, ki investirajo v mlada visokotehnološka podjetja.
Slovensko okolje tveganega kapitala je tako že leta močno odvisno od tujine. O nerazvitosti področja pričajo tudi podatki združenja zasebnih investitorjev Invest Europe, kjer izpostavljajo majhen obseg slovenskega financiranja domačih startupov, pomanjkanje skladov tveganega kapitala, ki se osredotočajo na Slovenijo in odsotnost razvoja upravljalcev skladov.
Med partnerji tudi ustanovitelji Outfit7 in Mimovrste.com
Silicon Gardens sestavljajo vidni slovenski podjetniki. Pobudnik je bil Gregor Rebolj, sicer eden od ustanoviteljev tehnološkega podjetja Klika, ki je nato postalo del švicarske multinacionalke Sportradar. Rebolj je v slednjem deloval tudi po združitvi, ob tem pa pravi, da se je hkrati začel spraševati, kaj lahko naredi za slovenski startup ekosistem.
V skladu kot partner med drugim sodeluje še soustanovitelj Outfit7 Rok Zorko, med člani investicijskega odbora pa so tudi pobudnik portala Sledilnik Covid-19 Luka Renko, Andraž Tori iz Zemante in Jugoslav Petkovič, ustanovitelj Mimovrste.com.
Med investitorji sklada so tudi Mark Pleško iz podjetja Cosylab, Jure Knez iz Dewesofta, Anže Miklavec iz Eque, pa tuji podjetniki, denimo Florian Gschwandtner iz avstrijskega Runstastica ter ostali njegovi ustanovitelji. Pri tem je vredno omeniti, da se bodo tretjemu skladu pridružili še ustanovitelji podjetij, ki jih je Silicon Gardens podprl v svojem drugem skladu in so bila nato uspešno prodana.
“Do zdaj smo investirali že v tri podjetja, ki so nato investirala v naslednji sklad. Tako se v Sloveniji in regijsko širimo z uspešnimi ustanovitelji na Hrvaškem in v Srbiji. Tretji sklad bo razširjen tudi na celotno regijo,” pojasni Rebolj.
Vsaj 30-milijonski sklad
Končna finančna vrednost tretjega sklada še ni znana, bo pa obseg bistveno večji kot prva dva sklada. Rebolj glede časovnice investiranja spomni, da običajno načrtujejo pet let investiranja, čemur sledi enako obdobje dezinvestiranja, ki ga lahko podaljšajo še za dve leti. “Z drugim skladom smo ravno začeli četrto leto investiranja in nočemo, da bi se skladi prekrivali. Tretji sklad želimo zato zagnati približno v drugem četrtletju leta 2023. Glede velikosti računamo na 30 milijonov,” napoveduje.
Glede investiranja v Sloveniji pri Silicon Gardens ne vidijo težav, pri čemer gre za spodbudno novico. Spomnimo namreč, da so naložbe skladov tveganega kapitala lani pri nas dosegle le 4,4 odstotka povprečnih naložb na ravni EU. Za primerjavo naložbe tovrstnih skladov na Hrvaškem zdaj dosegajo 72,5 odstotka evropskega povprečja.
Investicije skladov tveganega kapitala pa ne nizajo niti pozitivnega trenda; od leta 2014 se je obseg zmanjšal kar za polovico, medtem ko so južni sosedje v istem obdobju področje startupov preuredili in danes žanjejo zavidljive uspehe.
Zakaj Slovenijo skladi “preskočijo”?
Kot razloge, zakaj preskočiti Slovenijo, skladi pogosto navajajo nestabilno davčno okolje, pomanjkanje sodne prakse in nezaupanje tujih vlagateljev, težave pa izpostavljajo tudi slovenski startupi. Ti na ovire naletijo že ob ustanovitvi zagonskih podjetij in morebitni dokapitalizaciji.
Izrazito neprivlačno je deljenje deležev podjetij zaposlenim, saj morajo tisti zaposleni, ki se vključijo v lastniško strukturo podjetja, plačati dohodnino in prispevke na navidezno vrednost, še preden vedo, ali bo ta delež vsaj toliko vreden.
Pri Silicon Gardens spomnijo na najnovejši predlog trenutne vlade glede ustanavljanja zadrug, ki po njihovih beseda kaže, “da nihče od odločevalcev ne razume glavnega mehanizma, ki je naredil Silicon Valley uspešen”. “Hrvaška očitno bolj razume kako dobro motivirati zaposlene in ima 20-odstotno obdavčitev na delniške opcije. Pri potencialni visoki vrednosti podjetja je razlika za zgodnjega zaposlenega lahko več milijonov evrov. Poznamo že kar nekaj primerov sposobnih mladih Slovencev, ki so se zaradi tega enostavno preselili na Hrvaško.”
Kljub omenjenim uspehom Hrvatov pa Rebolj navaja težave in omejitve tamkajšnjih skladov, ki pogosto investirajo denar Evropskega investicijskega sklada: “Če konkretno govoriva o skladih, ki so dobili mandat, da investirajo na primer v hrvaške startupe, potem je tisti kapital namenjen izključno hrvaškim startupom in s tem ni nič narobe. Mi teh omejitev nimamo, ker smo povsem zasebni kapital in svoj denar lahko investiramo v kateregakoli ustanovitelja, ki se nam zdi pravi. Imamo primer, ko je ustanovitelj šel v ZDA, nekaj časa delal za ameriška visokotehnološka podjetja in potem prišel do svoje ideje. Podjetje je bilo ameriško z razvojnim oddelkom v Sloveniji in praviloma hrvaški sklad, ki lahko vlaga samo v hrvaške startupe, ne bi mogel investirati v to podjetje. Vsak sklad ima svoj mandat, ki se ga dogovoriš s svojimi investitorji,” poudarja.
Kakšen je pomen inoviranja in informacijske tehnologije za dolgoročen razvoj slovenskega gospodarstva medtem izpostavlja Rok Zorko: “IKT družbe so lani z 78.000 evri dodane vrednosti na zaposlenega za skoraj polovico presegle slovensko povprečje. Povprečna bruto mesečna plača v stotih najboljših slovenskih informacijskih družbah je bila 3.284 evrov, kar je skoraj 73 odstotkov višje od slovenskega povprečja.”
V Sloveniji ne preostane drugega kot sodelovanje
Kakšna je vloga Silicon Gardens v Sloveniji in kako se odločajo, v koga investirati? “Preko svoje družbene mreže in izkušenj lahko pomagamo že precej zgodaj. Če ima nekdo samo finančni pogled na neko podjetje, potem potrebuje še konkretne številke, da se bo lahko odločal o pomoči. Ko vidimo, da neka rešitev potencialno pije vodo in ocenimo, da jo je ekipa sposobna uspešno izpeljati, se odločimo za investicijo. Hkrati jim lahko tudi pomagaš – na primer, pogosto pomagamo z zaposlovanjem na področjih, kjer ekipa ni kompletna. Včasih manjka kakšen soustanovitelj ali pa stvari še niso razrešene in jim pomagamo v zgodnjih fazah, da nato postanejo primerni za investiranje. Po tem so tukaj še drugi skladi, ki so večinoma izven Slovenije in fizično niso prisotni, ampak se v bistvu zanašajo na nas kot lokalne partnerje za poznejše investicije. Mi lahko izpostavimo, kdo je zanimiv in v koga smo investirali,” vlogo sklada opiše Rebolj.
O slovenskem trgu v Silicon Gardens še pravijo, da je ta tako majhen, da nima smisla vlagati v podjetja, ki delujejo samo na lokalnem trgu. “Ko nastopaš na globalnem trgu, je ta tako velik, da si lahko regionalna podjetja medsebojno kvečjemu pomagajo. Ko to delamo mi osebno, pokažemo svojim investirancem in ostalim, naj to počnejo tudi oni. Povezujemo ljudi, ki so v tem ekosistemu. Recimo: če želi nekdo zagnati kampanjo na Kickstarterju, ga povežemo na primer z Equo ali pa podjetjem Birdbuddy, ki imata veliko izkušenj s tem. Vsi si vzamejo čas v že tako prenatrpanem urniku podjetnika in pomagajo, ker je nekdo tudi njim pomagal pri njihovih začetkih. Zato ker veliko dobijo od tega okolja, vsi pomagajo tudi naprej. Tako se ta pozitivni krog vrti naprej,” so prepričani.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje