Šok za politike in ekonomiste: kakšne težave prinaša občutno nižja rast BDP?

PROFIMEDIA

Revizija rasti slovenskega bruto družbenega proizvoda (BDP), ki jo je ta teden objavil statistični urad, je največja revizija BDP pri nas doslej. Gospodarska rast v letu 2022 je bila tako za skoraj tri odstotne točke nižja od prvotnih ocen. Kako na statističnem uradu pojasnjujejo tako visoko razliko? Bo revidirana ocena vplivala na poslovanje slovenskih podjetij? Kaj se mora iz revizije naučiti politika, ki po poplavah napoveduje visoke javne izdatke?

Marsikoga v Sloveniji je dobesedno šokirala revidirana ocena rasti slovenskega BDP za leto 2022, ki jo je v minulih dneh objavil statistični urad. Namesto 5,4 je gospodarska rast lani znašala 2,5 odstotka, kar nanese za debeli dve milijardi evrov proizvedenega manj. Presenečeni so gospodarstveniki in ekonomisti, tudi na vladi od statističnega urada zahtevajo dodatna pojasnila, kako je to mogoče. Kaj ta šok pomeni za gospodarstvo, kaj za letošnjo rast BDP in za javne finance, ki jih zaradi poplav čakajo izredno visoki izdatki, kaj lahko stori vlada?

V oddaji N1 STUDIO so gostovali generalni direktor statističnega urada Tomaž Smrekar, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc in makroekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete prof. dr. Rok Spruk.

Tako velika razlika je po besedah Smrekarja presenetljiva. “Lansko leto je bilo na gospodarskem področju posebno. Preprosto nismo imeli dovolj podatkov, da bi vse te posebnosti zaznali,” je pojasnil. Vlada je statistični urad pozvala, da v čim krajšem času celovito pojasni razloge in ugotovitve, zakaj je do tega prišlo. Po besedah generalnega direktorja bodo pojasnila pripravili do ponedeljka dopoldne. Ali ta vladni poziv na Sursu razumejo kot politični pritisk? Gre za poziv k odstopu ali morda prvi korak k razrešitvi generalnega direktorja?

Znižanje ocene o gospodarski rasti ni popolnoma presenetljivo. Dinamika gospodarske rasti po letih 2019 in 2020 je kazala, da bi imela Slovenija eno največjih proizvodnih vrzeli v evroobmočju glede na BDP, je rekel Spruk. Vzporedni indikatorji so namreč kazali na stagnacijo dohodka gospodinjstev, prispevek tehnološkega napredka h gospodarski rasti pa že dve leti in pol stagnira. “Realni indikatorji so kazali na nekaj, kar je zdaj ta revizija pokazala,” je dejal.

Revizijo je treba po njegovih besedah vzeti skrajno resno, zahteva vlade po dodatnih pojasnilih pa ga preseneča. “Vemo, da so standardi kakovosti, vsaj znotraj EU, zelo visoki,” je rekel profesor in dodal: “To nam veliko pove o dejanskem strošku izgubljene gospodarske rasti. Tega se morajo snovalci politike zavedati. Zdaj ni treba iskati grešnega kozla v neodvisnih agencijah, kot je statistični urad, ampak se pogledati v ogledalo.”

Lahko Slovenija zaradi sanacije po poplavah, za katero bo potrebovala ogromno denarja, pričakuje težave? Zaradi povečanja javnega dolga je fiskalna kapaciteta vlade za poseganje po rednih ali izrednih proračunskih sredstvih relativno slaba, je ocenil Spruk. “To je posledica preteklih politik, ki so privedle do tako strmega povečanja deleža dolga v BDP,” je dejal. Rešitev vidi v tem, da vlada poišče druge vire. “Vlada se ne bo mogla zanašati samo na povečanje davčnih obremenitev,” je jasen. Kakšne možnosti vidi profesor Spruk?

Bi lahko slovenska podjetja čutila posledice zaradi revidirane ocene BDP? Ivanc je spomnil, da so imela podjetja v času finančne krize težave predvsem zaradi splošne tveganosti same države. Trenutno razmere ne kažejo v to smer, je dejal in dodal, da spremljajo obvezniške trge.

Bodo na statističnem uradu zaradi največje revizije BDP pri nas doslej izboljšali orodja, da se takšni šoki ne bi več dogajali? “Zadnje dni smo se o tem veliko pogovarjali. Naredili bomo strokovni pregled,” je odgovoril Smrekar. Kakšne spremembe se obetajo?