Slovenska gospodarska rast se je lani po prvi letni oceni statističnega urada (Surs) realno zvišala za 2,5 odstotka, medtem ko je bila dosedanja ocena 5,4 odstotka in je temeljila na združevanju četrtletnih podatkov. Gre za največjo revizijo BDP pri nas doslej, in to v času, ko se bo država morala dodatno zadolževati zaradi sanacije po poplavah. Vlagatelji bodo po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča zahtevali dodatna pojasnila. Preverili smo, na kaj vse lahko revizija vpliva.
Statistični urad RS (Surs) je konec prejšnjega tedna objavil, da smo lani ustvarili 1,951 milijarde evrov manj, kot je bila prvotna ocena, kar je okoli 15 odstotkov letošnjega proračuna oziroma 925,5 evra na prebivalca Slovenije.
Surs: ob pripravi prve ocene nismo imeli vseh podatkov
Generalni direktor Sursa Tomaž Smrekar je za STA pojasnil, da je razlog za veliko razliko med prvotno oceno lanske rasti BDP in prvo letno oceno v upoštevanju agregatnih letnih podatkov, ki v času priprave prvotne ocene še niso bili na voljo.
“Najprej se moramo zavedati, da leto 2022 na gospodarskem področju ni bilo običajno leto, za neobičajna leta pa je zelo težko dajati dobre ocene za različne ekonomske kazalnike. Naj spomnim, da je revizija veliko razliko v podatkih pokazala tudi za leto 2020, ko je izbruhnila covidna kriza,” je dejal.
Da rezultati za leto 2022 ne bodo običajni, so po Smrekarjevih besedah zaznali sproti prek rezultatov drugih statističnih raziskovanj in rezultate do neke mere tudi sproti popravljali. “A se je izkazalo, da ta korekcija takrat pač ni bila dovolj velika. Enostavno nismo imeli dovolj kakovostnega vira, da bi te stroške ocenili,” je dejal.
Ob tem je spomnil na obsežne gospodarske posledice ruske invazije na Ukrajino. Glavna neznanka so bile cene energentov, vendar po njegovih besedah ni bilo načina, kako bi lahko v tako zgodnji fazi pridobili podrobnejše podatke. Način obdelave podatkov, je še pojasnil Smrekar, je natančno predpisan in temelji na skupnem okviru EU.
Boštjančič: Čaka nas dodatno pojasnjevanje investitorjem
Gre za največjo revizijo letne stopnje rasti BDP v zgodovini samostojne Slovenije. “Presenetila je velika razlika. Upam si reči, da je treba dodelati metodologijo, ki jo Surs uporablja za četrtletne in letne obračune,” je dejal minister za finance Klemen Boštjančič in tako veliko razliko označil za nenavadno.
Ocenil je, da bi lahko revizija vplivala na stroške zadolževanja države, a na ministrstvu ocenjujejo, da bi morala pozicija Slovenije ostati enaka. Razmere na trgih so za Slovenijo že nekaj časa dobre. Kot je dejal, se je kljub reviziji delež dolga v BDP zmanjšal za 2,1 odstotne točke. “Z vidika investitorjev je to zelo pomembno, da dolg glede na BDP pada. Tudi jaz bi si želel, da bi bil pod nič odstotkov, a je tako, kot je.”
Boštjančič pa je prepričan, da ministrstvo čaka kar nekaj dodatnega pojasnjevanja investitorjem in investicijskim bankam, kako je do take razlike v oceni rasti BDP prišlo. Minister je še poudaril, da je Surs neodvisen organ, nima popolnoma nič z ministrstvom za finance in ne sodi v pristojnost ministrstva.
Revizije so sicer običajne, a ne s tako velikimi popravki. Večji popravek je nedavno objavil britanski statistični urad ONS. Ta je prejšnji teden sporočil, da je rast BDP za leto 2021 zvišal za 1,1 odstotne točke s 7,6 na 8,7 odstotka. Lani so padec za leto 2020 revidirali z 11 odstotkov na 10,4 odstotka. V drugih evropskih državah nismo zaznali tako velikih popravkov.
Gospodarstvo manj robustno, kot smo mislili
“Objava letnega podatka vedno vedno prinese spremembo v izračunu (v primerjavi s februarsko objavo na podlagi četrtletnih podatkov) zaradi večjega zajema podatkov, vendar tako velike spremembe doslej še ni bilo in nas je presenetila,” pravijo na Umarju. “Lani so nas sicer podatki o rasti BDP iz četrtletja v četrtletje presenečali navzgor, zlasti v segmentu zasebne potrošnje in gradbeništva. Na določenih agregatih je bila pri Sursovi objavi letnega podatka nižja rast torej v določeni meri pričakovana, zlasti po objavi Ajpesovih podatkov o poslovanju gospodarskih družb v letu 2022, nikakor pa ne v takšnem obsegu. To je prineslo tudi nekaj vsebinskih sprememb v razlagi preteklih gospodarskih gibanj zlasti na omenjenih področjih.”
Kaj ta revizija pove?
“Ključen problem je v tem, da na novo izračunani makroekonomski kazalci kažejo, da je bila rast slovenskega BDP glede na druge evropske države dokaj povprečna ali celo podpovprečna, ne pa tako robustna, kot so kazali prvi podatki. To pove, da je bil odboj gospodarstva po pandemiji bolj kratkega daha. Živahna rast v letu 2021 je bila povezana z ukrepi za spodbujanje potrošnje, ko je to usahnilo, pa je usahnila tudi krepitev gospodarske rasti. Slovensko gospodarstvo torej ni tako dinamično in robustno, kot je bilo videti prej. Zaposlenost je sicer še vedno na visoki ravni, javnofinančni prihodki pa že dokaj močno kažejo na umirjanje, kar je odsev dejanskih razmer. Da je BDP napihnjen, je sicer kazal že nesorazmerno nizek delež javnofinančnih prilivov v BDP,” pravi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.
Preverili smo, kakšne so lahko posledice te obsežne revizije.
Zadolževanje
Ali se je država letos zaradi prvotne ocene o 5,4-odstotni rasti BDP v letu 2022 ceneje zadolževala, kot bi se, če bi bila ocena Sursa realna (torej 2,5 odstotka), kar je pod povprečjem evrskega območja v višini 3,5 odstotka?
Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS, pravi, da bi odgovor na to vprašanje lahko hipotetično dal izračun, po kako visokih kreditnih pribitkih so se letos zadolževale države članice z evrom, ki so imele lansko rast BDP pod povprečjem evrskega območja, in tiste, ki so imele gospodarsko rast nad tem povprečjem.
Vendar je gospodarska rast le eden od dejavnikov gibanja kreditnih pribitkov (merijo se običajno na nemško državno obveznico), pomembna je tudi kredibilno vodena fiskalna politika kot tudi druge posebnosti, vezane na posamezno državo – na primer sprejem kakšne od pomembnih strukturnih reform, ki omejuje stroške staranja prebivalstva in podobno. “Menim, da bodo v bonitetne ocene vse bolj vstopali tudi trajnostni faktorji, torej, kako je nacionalno gospodarstvo usmerjeno v zasledovanje zelenega prehoda,” meni Ivanc.
Po njegovem mnenju test, kako so trgi sprejeli revizijo podatkov, podaja tudi pogled na aktualno gibanje kreditnih pribitkov Slovenije v zadnjem tednu dni. V zadnjem tednu se je razlika med pribitkom na slovensko in nemško obveznico zmanjšala, tako da ni znakov vpliva Sursove objave na ceno zadolževanja.
Primanjkljaj in dolg za lani
V absolutnih številkah sta podatka takšna, kakršna sta bila, spremenil pa se je kazalnik dolga in primanjkljaja v odstotkih BDP, ki ga pogosto uporabljamo, pravi Kračun.
“Dolg se je povečal z 69,9 odstotka BDP na 72,3 odstotka BDP, primanjkljaj pa na 3,1 odstotka. To je seveda poslabšanje, ni pa pričakovati kardinalnih sprememb pozicije na finančnih trgih,” meni.
Davčni prilivi letos
Ali je dejstvo, da so davčni prilivi letos manjši od načrtovanih, deloma tudi odraz nerealnega BDP za 2022, na podlagi katerega so določili predvidene prilive za letos?
“Davke tempirajo na širšo oceno gospodarskega položaja, ne bi mogel trditi, da gre izključno za ta vpliv,” meni Kračun.
Bonitetne ocene države
Da bi obsežna revizija BDP lahko vplivala na znižanje bonitetne ocene države, kar podraži državno zadolževanje, Ivanc ne verjame. “To sicer vedno pride z določenim zamikom. Lahko pride denimo do izredne spremembe ocene pri kateri od bonitetnih hiš, vendar se to običajno zgodi, če gre popravek v negativno polje, torej če bi denimo revizija pokazala, da je realen BDP namesto enega odstotka gospodarske rasti beležil dvoodstotni upad. V danih okoliščinah pa menim, da bonitetne hiše izrednega znižanja bonitetne ocene ne bodo izvedle,” pojasni Ivanc.
Kračun dodaja: “Trgi in bonitetne agencije bodo vseeno verjetno nekoliko dvignili obrvi nad revizijo in se vprašali, kako verodostojni so podatki slovenskega statističnega urada.”
Napovedi rasti BDP
Revizija bi po Ivančevih besedah lahko dvignila napovedi gospodarske rasti za letos, “saj so bile četrtletne ocene o gospodarski rasti izdelane na starih podatkih in je bila torej osnova višja. Zato je verjetno, da je letos rast slovenskega BDP višja, kot kažejo trenutni podatki statističnega urada.”
Predsednik fiskalnega sveta pa pravi: “To je odvisno od tega, ali so na Sursu ukrepali. Uskladitev podatkov za letošnji prvi dve četrtletji z letno revizijo je predvidena za 29.9. Prepričan sem, da je bila nedavna revizija zanje alarm, da morajo izboljšati podatkovne vire za oceno četrtletnih podatkov. Kako dobro so se odzvali, pa bomo videli čez leto dni, ob reviziji. Te so sicer običajne, a praviloma so popravki precej manjši kot letos.”
Nova ocena lanskega BDP bi najbrž vplivala tudi na napovedi slovenske gospodarske rasti za letos Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki bo objavljena predvidoma sredi tega meseca, in Banke Slovenije.
Poraba, vezana na delež BDP
Ivanc tudi meni, da revizija BDP najbrž ne bo vplivala na porabo tistih, katerih budžeti so vezani na delež v BDP, ker jih le malo bilo odmerjenih do najvišje meje. Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti denimo predvideva, da se financiranje tega področja vsako leto poveča za 0,08 odstotka letnega BDP, dokler obseg financiranja ne doseže enega odstotka BDP. Po Ivančevem mnenju odmerjeni zneski v praksi že zdaj niso v skladu z zakonodajo, ampak nižji, zato ne pričakuje kakih posledic iz tega naslova.
Kračun dodaja: “Vezava proračunskih izdatkov na BDP je že tako tvegana, saj to zmanjšuje manevrski prostor fiskalne politike. A javnofinančni prilivi so takšni, kot so bili, tako da tu ne pričakujemo sprememb.”
Fiskalno pravilo
Zmanjšanje BDP vpliva na kazalnika deleža dolga in primanjkljaja v BDP za leto 2022, ki sta po reviziji večja kot sta bila do zdaj. To pa pomeni, da bo potrebnega več napora za znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP in znižanje dolga, kar bi bilo nujno, če bi želeli spoštovati fiskalno pravilo.
Zaradi poplav je sicer možno izredno odstopanje od fiskalnih pravil, saj gre za izjemne okoliščine. Do zdaj je minister za finance Klemen Boštjančič vseskozi zagotavljal, da kljub poplavam Slovenija ne bo prekoračila meje za primanjkljaj, po reviziji pa ni jasno, ali to še drži. Več bo jasno ob pripravi jesenske napovedi in proračunov za 2024 ter 2025 v jesenskih mesecih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!